SiOL.net: ... na Okrešlju po poldrugem desetletju še vedno živ
Celje - Letos mineva petnajst let od največje nesreče med slovenskimi gorskimi reševalci, ko se je 10. junija 1997 na usposabljanju na grebenu Turske gore smrtno ponesrečilo pet reševalcev.
Kljub temu, da je od tragedije minilo že poldrugo desetletje, je spomin nanjo po besedah predsednika Sklada Okrešelj Dušana Polajnarja še vedno živ.
V Turskem žlebu nad Okrešljem v Logarski dolini sta bila 10. junija 1997 majhna nepazljivost in splet okoliščin pogubna za gorske reševalce - inštruktorje Mitjo Brajnika, Luko Karničarja, Rada Markiča, Janka Kokalja in Borisa Mlekuža. Ti so v okviru usposabljanja v severni steni Turske gore v Savinjskih Alpah na višini okoli 1900 metrov uredili sidrišče in priveze.
Tragedija je močno prizadela javnost
Ko so se nato z domnevnim poškodovancem pripeli na helikopter, je eden izmed njih dal znak, da se helikopter lahko dvigne. V spletu nesrečnih okoliščin je bil tedaj drugi član skupine še pripet z varnostno žico, zato je sila helikopterja odtrgala del skale, okoli katere je bilo urejeno sidrišče, in vseh pet članov z žico je potegnilo za sabo v globino.
Tragedija je močno prizadela javnost, zlasti pa družine ponesrečenih in vrste gorske reševalne službe. Leto dni po nesreči, natančneje aprila 1998, so za pomoč družinam ponesrečenih gorskih reševalcev ustanovili Sklad Okrešelj, ki ga vodi Dušan Polajnar, sicer strokovni delavec pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), in deluje že polnih 14 let. Otroci ponesrečenih, ki obiskujejo osnovne šole, dobivajo denarno nadomestilo, srednješolci in študenti pa štipendije, je v pogovoru pojasnil Polajnar.
Tudi po 15 letih pa je spomin na tragedijo po njegovih besedah še vedno živ. "Ne samo med tistimi, ki smo bili takrat zelo blizu tistim, ki so se ponesrečili, tudi mlajši to tako dojemajo," je pojasnil. Zato se vsako leto znova zberejo na spominski slovesnosti na Okrešlju.
Spominska slovesnost na Okrešlju
Ta bo pri spominskem znamenju na Okrešlju potekala tudi danes, dan pred obletnico tragedije. V programu prireditve, ki se bo začela ob 11. uri, bodo sodelovali predstavniki Sklada Okrešelj in GRS Radovljica, kulturni program pa bosta sooblikovala policijski orkester in pevska skupina Dr. France Prešeren. Obletnico tragedije bodo zaznamovali tudi z mašo, ki jo bo vodil duhovnik Franc Maček.
Zanimanje za gorsko reševanje je v letih po tragediji na Okrešlju nekoliko zanihalo, a ga je bilo kasneje in vse do danes dovolj, je nadaljeval Polajnar. Na leto se tako službi po njegovih besedah pridruži med 20 in 25 novih gorskih reševalcev in jih je v tem trenutku skupno 692. V GRZS sicer iščejo zlasti reševalke in reševalce s predznanjem, denimo alpiniste, ki poznajo gibanje in nevarnosti v gorskem svetu. Reševanje se od planinstva ali alpinizma namreč razlikuje v tem, da mora reševalec poleg sebe skrbeti še za ponesrečenca, je pojasnil Polajnar.
Reševalci letos praznujejo stoletnico delovanja
Slovenski gorski reševalci sicer letos praznujejo stoletnico delovanja. Število nesreč v gorskem svetu in s tem posredovanj gorskih reševalcev pa se v zadnjih letih skokovito povečuje. Če so v stotih letih opravili preko 8000 reševanj, so samo lani posredovali več kot 400-krat, letos pa že v 129 nesrečah. Kljub temu, da helikopter omogoča hitrejšo pomoč ponesrečencem, reševalci letno beležijo med 20 in 25 smrtnih primerov nesreč v gorskem svetu.
Kot je na sredini novinarski konferenci v Kranjski Gori izpostavil predsednik komisije za informiranje in analize pri GRZS Jani Bele, so med vzroki za večje število nesreč vse večji obisk gora in tudi športno udejstvovanje v gorah. Med ponesrečenci in smrtnimi žrtvami je v zadnjem času namreč več tudi nesreč padalcev. Se pa po drugi strani po besedah Beleta izboljšuje opremljenost planincev.
Da bi še izboljšali njihovo varnost, so v GRZS ob obletnici gorskega reševanja na Slovenskem pripravili novo knjigo Reševanje v gorah Sto let organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji 1912-2012, ki bo naprodaj od naslednjega tedna. Član uredniškega odbora knjige France Malešič je pojasnil, da so v njej predstavili gorsko reševanje, reševalci pa so zapisali tudi pretresljive zgodbe, s katerimi so se srečali pri svojem delu. Posebno mesto v knjigi pa je namenjeno prav tragediji na Okrešlju.
STA