Dušan Polajnar: Gorska reševalna zveza Slovenije, društvo GRS Radovljica in Policija so ob 15-letnici nesreče izvedli spominsko svečanost, ki je bila v soboto, 9. junija 2012, ob 11.00 pri spominskem obeležju na Okrešlju. + Policija.si, Slovenske novice
Srečanje gorskih reševalcev, družin ponesrečenih gorskih reševalcev na Okrešlju, predstavnikov policije, prijateljev ponesrečenih in drugih prisotnih je potekalo v spremenljivem pomladanskem vremenu.
V kulturnem delu programa je sodeloval Orkester Policije, pevska skupina dr. France Prešeren, priložnostni obred je daroval duhovnik Franc Maček. Predsednik Sklada Okrešelj Dušan Polajnar, načelnik GRS Radovljica Toni Smolej in predstavnik Policije Robert Kralj so imeli priložnostne govore. Program prireditve je povezoval Peter Kolman. Venca GRZS in Policije so pred obeležje položili predsednik GRSZ Igor Potočnik, Toni Smolej in Robert Kralj.
Dušan Polajnar
Od tragične nesreče pod Tursko goro je minilo petnajst let
Ob petnajsti obletnici ene najhujših nesreč v zgodovini slovenskega gorskega reševanja je bil v soboto, 9. junija 2012, spominski pohod na Okrešelj. Pohod s spominsko slovesnostjo sta organizirali Gorska reševalna zveza Slovenije in Policija v spomin na tragično nesrečo, ki se je zgodila v pogorju Savinjskih Alp.
10. junija 1997 je na območju Okrešlja potekala vaja stenskega reševanja pripadnikov Gorske reševalne službe, v kateri je sodeloval tudi policijski helikopter. Po spletu nesrečnih okoliščin je med vajo prišlo do hude nesreče. V nesreči se je smrtno ponesrečilo pet izkušenih gorskih reševalcev: Mitja Brajnik, Luka Karničar, dr. Jani Kokalj, Rado Markič in Boris Mlekuž. Imeli so veliko znanja, izkušenj in poguma, a tistega dne tudi to ni bilo dovolj.
Nesreča pod Tursko goro in izguba sodelavca Mitje Brajnika je za vedno zaznamovala tudi slovensko policijo. Že istega leta so se člani takratnega strokovnega kolegija direktorja uprave policije odločili, da v spomin na tragično preminule gorske reševalce, med katerimi je bil tudi tedanji načelnik inšpektorata policije na UNZ Kranj Mitja Brajnik, vsako leto obiščejo ta kraj in položijo venec.
Venca so na spominsko obeležje položili Igor Potočnik in Toni Smolej iz GRZS ter Robert Kralj iz Letalske policijske enote Uprave za policijske specialnosti in vodja gorske policijske enote.
"Okrešelj je za mnoge izmed nas še po vedno težka beseda. Pred petnajstimi leti smo se malo nižje na travniku zbrali, da izvedemo vajo stenskega helikopterskega reševanja. Pred petnajstimi leti smo na sidrišču v steni za menoj z nekaterimi spregovorili zadnje besede, saj je na ta dan pred petnajstimi leti je ta stena za vedno vzela pet naših prijateljev, gorskih reševalcev in sodelavcev. Tragedija nas je vse tako ali drugače zaznamovala. Nekateri so se z grenkim spominom na dogodek poslovili od nenehne hoje po robu, drugi pa smo z velikim opominom in zavedanjem, da naša življenja niso neuničljiva in da pri tem nenehno odganjamo senco smrti, kljub temu nadaljevali po začrtani poti. S te poti se reševalci, zdravniki, policisti in posadke helikopterjev velikokrat vračamo s ponosom in zadovoljstvom, da smo zopet pomagali sočloveku, včasih pa tudi sklonjenih glav, ko v dolino pripeljemo gornike, ki so na gori pustili življenje, kot so ga tu gori pred petnajstimi leti pustili naši prijatelji Mitja, Luka, Rado, Jani in Boris. Slava jim!" je v svojem nagovoru povedal Kralj.
Gorsko reševanje predstavlja eno najbolj nevarnih oblik reševanj, ki običajno potekajo ob zelo neugodnih vremenskih razmerah. Tako se gorski reševalci pri reševanju drugih močno izpostavljajo nevarnostim. Prav zaradi ekstremnih razmer pri reševanju, ki zahteva dobro opremljenost in vrhunsko usposobljenost, je pomembno, da se vsi tisti, ki se vključujejo v reševanje, dobro usposobijo za tako naporno in odgovorno delo. Tudi nesreča, ki se je pripetila pod Tursko goro, je bila namenjena temu. Žal se je končala tragično.
Spomin na umrle
reševalce živi
Boštjan Fon: Slovesnost ob 15. obletnici najhujše nesrečne gorskih reševalcev.
LOGARSKA DOLINA – Tako neverjetno hitro so se nanizala leta, petnajst jih je minilo, odkar se je na Okrešlju zgodila najhujša nesreča slovenskih gorskih reševalcev. Tistega usodnega dne je potekalo usposabljanje reševalcev letalcev za plemenito delo, ki naj bi jih čakalo v prihodnosti. A nekaj je šlo narobe, šlo je tako narobe, da so po trenutkih groze ostale le neme ustnice in solzne oči. Stroj, ki je z eliso ustvarjal ropot, jeklenica, vpeta pod njim, ki je zagotovo še danes zadnja popkovina v boju za življenje za mnoge gornike, sta skupaj z delovno vnemo in napako pripeljala do usodnega trenutka. Še preden so v helikopterju opazili težavo pod njimi, je čez steno vrglo pet reševalcev, pripetih na jeklenico. »To je bil splet nesrečnih, spregledanih okoliščin, trenutek nepozornosti, prepoznega ukrepanja, verjetno tudi nemočnega ukrepanja. Kajti če bi imeli reševalci v steni takrat na voljo slušalke z mikrofonom za pogovor s pilotom, kot jih imajo danes, se to verjetno ne bi zgodilo. Če bi imeli pri sebi nože za hitro rezanje vrvi, kot jih imajo danes, se to verjetno tudi ne bi zgodilo. Če bi imeli ...,« lahko prebiramo koščke pripovedi o tragediji v knjigi Iztoka Tomazina Tragedija v Turski gori. Današnjega 10. junija se, če se takrat ne bi zgodilo najhujše, verjetno noben udeleženec vaje sploh ne bi spominjal več. Toda vsak gorski reševalec, vsak pravoverni ljubitelj gora, je v nedeljskem dnevu misli vsaj za trenutek posvetil takrat 45-letnemu Borisu Mlekužu (GRS Bovec), 42-letnemu zdravniku Janiju Kokalju (GRS Kranjska Gora), 44-letnemu Mitju Brajniku (GRS Kranj) ter 41-letnemu Luku Karničarju in najmlajšemu, 35-letnemu Radu Markiču (oba GRS Jezersko), ki so takrat umrli, in njihovim družinskim članom, ki so takrat ostali brez najbližjih.
Dan pred obletnico so se na slovesnosti ob spominskem znamenju zbrali gorski reševalci, policisti in predstavniki Sklada Okrešelj, poleg njih še policijski orkester ter pevska skupina dr. Franceta Prešerna, ob obletnici tragedije pa je bila na tragičnem mestu tudi maša, ki jo je vodil duhovnik Franc Maček.
Manj kot leto dni po tragediji je bil ustanovljen Sklad Okrešelj, ki so ga za pomoč družinam ponesrečenih ustanovili gorski reševalci, vodi pa ga Dušan Polajnar, strokovni delavec pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Iz sklada se črpajo sredstva za otroke ponesrečenih za denarna nadomestila oziroma štipendije.
Boštjan Fon