Obeležja ponesrečenim v gorah so našla svoje mesto v dolini!
Nov napis.
Spominski park v Kamniški Bistrici
Nad izlivom hudournika Črnevka, ki priteče iz Kurje doline v strugo hudournika Prošek, stoji v mladem gozdu Spominski park. V njem so v skalah pričvrščene spominske plošče z imeni in drugimi podatki o planincih, ki so se ponesrečili v gorah nad dolino Kamniške Bistrice. Otvoritev parka sega v leto 1981.
27.12.2007 ob postavitvi. Sveči sta dogoreli na njegovem grobu v Stranjah.
V kolikor je bil Bos glavni med lovci v svojem obdobju, lahko mirno trdimo, da je Janez Uršič, imenovan Jak, bil pravi naslednik Bosa in še nekaj več. V svojem obdobju, ko je nastopal kot lovski nadzornik v območju doline Kamniške Bistrice, je postavljal nove meje za delovanje lovcev. Ni bil samo lovec, ampak tudi pravi alpinist, z dušo zapisan dolini. Poleg plezanja je tudi prav rad pomagal pomoči potrebnim. Zapis, posredovan od Janeza Kosca, ki je objavljen v knjigi Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, France Malešič in drugi, Planinska zveza Slovenije 2002, nam na straneh 338 -339 prikaže potek reševanja Vojka Lebana, ki so ga opravili mladi kamniški alpinisti in pripravniki: Janez Drešar, Miro in Tone Gradišek, Lojze Istenič, Janez Kosec, Franc Oražen, Tine Štritof (gorski reševalec) in Janez Uršič - Jak . Leban je med plezanjem Stebra bratov Gregorinov v Mali Kalški gori padel v spodnji zajedi in si hudo poškodoval glavo in polomil kosti. Janez Kosec je splezal do ponesrečenega od spodaj, z vrha zajede pa so spustili Jaka. Potem so skupaj spravili do vrha zajede ponesrečenega in soplezalca. Nato ga je Uršič na ramenih odnesel do roba stene, kjer so ga preložili na improvizirana nosila in odnesli na Kokrsko sedlo in naprej navzdol v dolino. Tako je bilo včasih skorajda pravilo, da so alpinisti (pripravniki) pomagali pomoči potrebnim v gorah, še predno so pristopili k gorskim reševalcem. Kako pa je naneslo, da Jak potem ni nikoli končal svojega pripravniškega obdobja v GRS, pa je že druga zgodba.
Mala Kalška gora
Kdor se je pogovarjal s kakšnim plezalcem, ki je plezal z Jakom, bo zvedel, da njegovemu soplezalcu, kot drugemu v navezi, ni bilo potrebno prav veliko plezati, ker ga je preprosto zvlekel k sebi. Rzeniška -Jakova smer (plezali Berto Ribič, Tone Trobevšek in Janez Uršič 5. 9. 1971) pa bo opazovalcu ali plezalcu sama po sebi povedala, kako lahko kakšen prehod - začetek smeri najdeš tudi kot opazovalec živali.
V Kotu, kjer se nebo sklanja nad dolino, stoji spomin!
Boris Štupar