Luka Krajnc: Kar nekaj časa je že minilo, odkar sem se zadnjič usedel za računalnik in napisal kakšno novičko iz mojega vertikalnega sveta, pa vedno znova ugotovim,
... da mi je lažje splezati kakšno novo smer, kot pa potem vse skupaj spraviti na ekran. Pravzaprav se pri meni to pisanje dogaja z takšno »hitrostjo«, da se od takrat ko splezam, do takrat ko objavim, vmes zamenjajo že letni časi in ne samo meseci na koledarju :)
Agricantus
Že dolgo sem imel željo, da bi rad preplezal katerega izmed Pakleniških 8a-jev, pa je lansko leto vse skupaj ostalo bolj pri radovednem ogledovanju težjih raztežajev, kot pa pri kakšnem resnem poizkusu.
Je bila pa letošnja skalna forma ravno pravšnja, da sem se lahko z realnimi možnostmi lotil kakšne težje smeri. Prvomajske praznike sem tako preživel v sončni Paklenici, in že prvi dan odšel z Dejanom Korenom v Aniča kuk z namenom preplezati Cupido, ki sem ga naštudiral že ob prejšnem obisku, a je deževno vreme v prejšnih dneh pustilo mokro sled v najtežjem raztežaju, zato sva hitro preusmerila misli na drugo smer, Agricantus (8a, 200 m). Naštudirala sva najtežje raztežaje in se utrujena in brez kože na prstih spustila nazaj proti tlom.
Po enem dnevu počitka je bil čas za resen poizkus, tokrat se mi je v vlogi varovalca pridružil pakleniški lokalec Marko Marasevič. Žal stvari ne gredo vedno kot bi si človek želel, tako da sem v najtežjem raztežaju dvakrat padel na zadnjem težkem gibu in po krajši popoldanski plohi je bil dan zaključen.
V tretje gre rado pravijo, in tokrat je to popolnoma držalo. Za soplezalca sem našel Matica Obida iz Gorice, ki je vztrajno sledil in tudi sam malce naštudiral najtežje gibe za drugič.
Ob tem obisku sem prosto preplezal vse raztežaje v vodstvu, brez padcev in tako je bil en projekt zaključen, na obzorju pa so se že prikazovali novi.
Stare tehnike – prosto
Po vrnitvi iz mednarodnega srečanja plezalcev v Angliji, sva bila oba z Tadejem Krišeljem – Antetom pod vplivom novih izkušenj z tradicionalnim varovanjem in sva iskala temu primerne cilje. En dan po prihodu sem skoraj nerazpakirano torbo z opremo naložil v avto in z pisano druščino smo se odpeljali v Paklenico, novim izzivom naproti.
Že pred obiskom Anglije sem šel pogledat kako od blizu izgleda smer Srček, ki se nahaja desno od Cupida in presenečen ugotovil, da se v najtežjem raztežaju ocenjenem z A3 nahaja nekaj starih svedrov, katere sem zamenjal z novimi, dodal par klinov in tako je bila smer pripravljena za prosto ponovitev. Smer vstopi po Kači, potem pa se pri drevesu pod velikim trikotnim previsom odcepi navzgor. Najtežji raztežaj se je vdal ob drugem poizkusu, ostali pa so šli tekoče. Tadeju je v najtežjem raztežaju malo zmanjkalo za prost vzpon, si je pa pogledal gibe za prihodnji obisk.
Drugi dan sva se podala v Polumjesec, smer, ki se nahaja v skrajnem desnem delu Stupa in do najinega obiska še ni imela proste ponovitve. Po lažjem začetku je Ante splezal delikaten raztežaj do vznožja velike zajede katero so prvi plezalci preplezali z uporabo tehnike. Ob plezanju te zajede/kamina, so se mi povrnili občutki plezanja Yosemitskih kaminov v lažji obliki. Zgornji raztežaji so bili večinoma lažji in preostanek dneva sva izkoristila za spust preko Feferona in odstranjevanje zelenjave iz zaraščenih poči. Dodala sva tudi nekaj klinov na varovališčih in v najtežjih raztežajih.
Naslednji dan sva oba prosto preplezala Feferon, ki se je izkazal za res lepo smer po izraziti poči, levo od Brida za mali čekič. Popoldan sva odšla še v Čarovnico, ki poteka levo od Vražje smeri. Za ključnega se je izkazal drugi raztežaj, kjer je bilo najprej potrebno najti prostoplezalno linijo preko donečih lusk ter dodati nekaj klinov. Dan sva zaključila z vrtnarsko akcijo odstranjevanja bršljana.
Dan kasneje mi je uspel prost vzpon, Tadeju pa se je odlomil oprimek in raztežaja ni ponavljal. Najtežji raztežaj je dolg 55 metrov, na zgornjem varovališču v kaminu pa sva pustila en klin.
Vse kline, ki sva jih zabila, sva pustila v smereh, tako da za ponavljalce kladivo ni več potrebni. Za ponovitev vseh omenjenih smeri zadostuje set zatičev in dva seta frendov do Camalota #2, le v Polumjesecu pride prav tudi #3.
Agricantus (8a, 200 m), PP
Srček (4c, A3, 250 m), 1.PP (IX-)
Polumjesec (5c, A1, 250 m) 1.PP (VII+/VIII-)
Feferon (4c, A2, 120 m), 1.PP (VIII+)
Čarovnica (5b, A2, 250 m), 1.PP (VIII)