Elizabeth Hawley: v spomladanski sezoni – Nepalska Himalaja in tibetanska stran mejnega območja
SPRING 2006 EXPEDITIONS IN NEPALESE HIMALAYA
and on Tibetan Side of Border Mountains
Compiled by Elizabeth Hawley
Kathmandu, 6 September, 2006
Spomladi rekordno število odprav
v spomladanski sezoni 2006 - Nepalska Himalaja in tibetanska stran mejnega območja
Zadnji seznam odprav, ki smo ga dobili od himalajske kronistke Elizabeth Hawley je doslej najbolj obsežen, zajema največ odprav, kar 190 je vseh, in – rekordno malo ciljev, vsega le 18 vrhov. Sorazmerno majhen je delež alpinistk (33/702) med pristopniki na vrhove, zato pa je vse več "domačinov" in to ne več le v vlogi višinskih nosačev. Smrt pa je spomadi v teh gorah našlo (vsaj) 14 ljudi.
Na prvem mestu je kot vedno Ama Dablam (6812 m). Le 13 odprav se je spomladi namerilo na ta, navadno med najbolj obleganimi vrhovi (lani jeseni 46). Vse seveda po Normalni smeri (JZ greben) in – "le" devet jih je uspelo in to s po enim vzponom na vrh; v treh uspešnih navezah je bila po ena alpinistka. Lhakpa Gelu se je na vrh povzpel dvakrat (4. in 17. maja). Dve odpravi pa sta si goro izbrali (tudi) za preskus aklimatizacije: Italijani pod vodstvom Fabio Meraldija so potem poskusili še na Pumori (7161 m), pa niso uspeli, in prek zahodnih vesin na Lotse (8616 m), kjer pa je eden od njih uspel. Švicarsko-čilenska odprava pa je po neuspelem poskusu priti na Ama Dablam uspela priti s tibetanske strani na Čo Oju (8616 m).
Anapurno (Annapurna I, 8091 m) so obiskale štiri odprave. 21. maja je bil na vrhu Peter Hamor, član mednarodne odprave (PL, CZ, SK, US) pod vodstvom Piotra Pustelnika, ki je ponovil zanimivo smer: vzpon (z juga) po V grebenu na Glacier Dome, prečenje do glavnega vrha in po isti smeri nazaj. Z enakim prečenjem je uspela (4. junija) priti na vrh naveza treh: Lodue/Luo Tse (vodja kitajsko/tibetanske odprave), Pemba Tashi/Biamba Tashi in Dawa Sherpa. Kazahstanska odprava je uspela klasično, prek S vesin, neuspešne pa sta bili Italijanska pod vodstvom našega Romana Beneta in Poljska, ki pa sta imeli obe (tako kot mednarodna) še dodaten cilj, na katerem so potem vsi tudi uspeli.
Čo Oju (Cho Oyu, 8201 m) si je za cilj izbralo 30 odprav in prav vse so ga naskakovale s tibetanske (severozahodne) strani. Kot prva je uspela mednarodna odprava Pustelnika: 24. aprila sta bila na vrhu Hamor in Morawski. Za njima so prišli na vrh še 28 krat, zadnji 25. maja. Mednarodna odprava Wlasaka (CZ) je uspela s tremi pristopi, tri odprave z dvema, sedem pa je bilo neuspešnih.
Daulagiri (Dhaulagiri I, 8167 m): Uspeli sta kazahstanska (vodja Žumajev in Pivcov/Zhumayev-Pivtsov) in italijanska (Benet-Merojeva), madžarska, kolumbijska, nizozemska, iranska in dve španski pa niso. Vsi so se spravili nad normalko - SV greben.
Everest (Sagarmatha/Quomolongma, 8850 m) ima – po razpoložljivih podatkih - nov rekord: 94 odprav je uspelo opraviti prav toliko pristopov, "le" 23 odprav ni uspelo. Nepalska stran je sprejela 30 odprav, vse so si izbrale klasično smer prek Južnega sedla in le sedmim od njih ni uspelo. Na severni/tibetanski strani je bilo bolj živahno. Seveda si je večina izbrala tamkajšnjo klasiko, smer prek Severnega sedla gor in po isti tudi nazaj. So pa zabeležene tudi variante oz. izjeme. Švedsko-norveška odprava je po uspela s četverico na vrhu, po smrti vodje (Tomasa Olssona) pa so preostali sestopili po Velikem ozebniku. Prečenje Everesta, prek Severnega sedla na vrh, sestop pa prek Južnega sedla, se je menda letos posrečilo prvič: 11. maja sta to opravila vodja južnokorejske odprave Park Young-Seok in Serap Jangbu, 18. maja sta vrh med enako turo dosegla Mario Julen (CH) in Da Nima Sherpa, 20. maja Simone Moro (vodja italijanske odprave) in 22. maja še Dawa Sherpa (udeleženec mednarodne komercialne odprave Dan Mazurja), prav tako sam. Britanska odprava (vodja David Bunting) si je izbrala "Zahodni greben" a so (21. maja) prišli le do višine 8100 metrov. Ameriška odprava pod vodstvom Gheorgha Dijmarescuja pa je sicer imela v načrtu Vzhodni greben a se je na licu mesta raje odločila za klasiko in – na vrh popeljala kar štiri, med njimi tudi Šerpani: Ms. Lakpa Sherpa (ob njej sta bili na vrhu še dve domačinki Tibetanka Ms. Tsering Wangmu in Indijka Mrs. Maya Sherpa. Dvojni vzpon pa je v tej sezoni opravilo kar šest šerp: na mednarodni/komercialni odpravi Russel Brica Son Dorje Sherpa, Dorji Sonon Gyalzen in Tibetanec Te Shi Ping Tso, vsi iz ABC, pa Lhakpa Nuru Sherpa in Nima Nuru Sherpa, ta dva kar iz BT - vsi na - ter Rita Dorje Sherpa iz indijske odprave, ki jo je z nepalske strani vodil Sharab Chandub Negi: prvič je bil na vrhu 20. maja, drugič (iz T2) pa štiri dni kasneje (z vodjo).
Kangčendzenga (Kangchenjunga, 8586 m). Ralf Dujmovits je 14. maja prek JZ stene pripeljal na vrh Gerline Kaltenbrunner (AT), Veikka Gustafssona (FI) in Japonca Hirotaka Takeuchija; spomladi je bila to edina odprava na to mogočno goro.
Lotse (Lhotse, 8616 m), sosed najvišjega vrha sveta, si je izbralo 15 odprav in vse so si izbrale smer prek Z stene. Čilska (vodja Rodrigo Jordan) je bila najuspešnejša: 11. maja jih je bilo na vrhu sedem, 12. pa še osem. Uspele so še španska odprava (vodja in šerpa), norveška (vodja in dve šerpi), finsko-ameriška (1), italijansko-španska (3 Italijani) in italijanska (1) – po Ama Dablamu in Pumoriju.
Lotse Šar (Lhotse Shar, 8400 m) je po daljši pavzi zamikal (Južne) Korejce. Pod vodstvom Um Hong-Gila so 15. maja dosegli višino 8200 metrov.
Makalu (8463 m) je bil cilj treh italijanskih odprav in ene poljske. Vse so uspele, Poljakinja Anna Czerwinska, ki je "njihovo/svojo" odpravo tudi vodila, ima torej še en 8-tisočak več.
Manaslu (8163 m) je gostil spoštljivih 12 odprav; le tri nemške in ena japonska niso uspele. Vse ostale so ponovile klasiko v SV steni, sta pa vodja Denis Urubko in Sergej Samoilov, po prvem pristopu na vrh (25. aprila) opravila še prvenstvenega: po SV steni sta vrh dosegla še 8. maja.
Za Palung Ri (7012 m) so Novozelandci (Kim Logan) sicer dobili dovoljenje a od Nepalcev in – ker je že v Tibetu, niso smeli nanj. So pa se povzpeli na Čo Rapsek (Cho Rapsek, 6550 m), ki je bližnji sosed Nangpa La in menda na njem pred njimi ni bil še nihče (?).
Pasang Lamu Čuli (Pasang Lhama Chuli/Jasamba, 7351 m). Odprava Hansa Kammerlanderja ni uspela v J stebru-J steni, dosegli so višino 7030 metrov in eden od članov je ob padcu umrl.
Naša odprava Patibara & Janak 2006 ima v seznamu največ vrhov, kar tri. Ker dosežke poznate, dodajam kar izrez iz seznama; tudi za predstavitev kakšen je.
Pumori (7161 m): Štiri odprave, vse so poskušale prek JV stene, uspela pa ni nobena; ena od dveh italijanskih celo ni poskusila vzpon (vzpenjati se nad BT).
Saribung (6328 m): Vzpon nanj je opravil vodja v spremstvu treh šerp.
Kaj izstopa v tem dolgem seznamu: Do neke mere prečenji Anapurne in Everesta, sicer pa le nova smer v SV steni Manasluja in prvi vzpon na Janak Čuli.