Delo, Znanost - Mihael Štimnikar: Zmagovalni osnovnošolski esej – Podnebne spremembe
Moj ded Jože je bil v svoji mladosti dober hodec in izvrsten planinec. Preplezal je vse slovenske gore in njihove vrhove. Bil je ljubitelj narave in dober opazovalec. Zaneslo ga je tudi v sosednjo Avstrijo na pobočje Velikega Kleka (Grossglocknerja), k ledeniku Pasterza. S ploščadi, ki je štrlela nad ledenikom, je bil čudovit razgled na dolgo zaledenelo reko in na velike ledene gmote, ki so štrlele iz nje.
Petdeset let pozneje pa glej čudo! Ledenika je še samo za vzorec. Po globoki razbrazdani grapi se zvija ledeniški potok. Ded skoraj ni mogel verjeti. Žalostno in prizadeto je strmel k ostankom ledenika in se spraševal, kaj se dogaja z naravo. Le svizci, ki jih je bilo še zdaj veliko, so se igrali okoli skal in se sončili komaj nekaj metrov od radovednih turistov. Ne zavedajo se, da narava umira.
Dejstvo je, da se Zemlja globalno ogreva. Ne samo, da Pasterza počasi izginja, sneg kopni tudi na Kilimandžaru, najvišji gori Afrike in himalajski ledeniki se tanjšajo in izginjajo. Ledene gore, ki so se odkrušile od Arktike in Antarktike, plavajo svojemu koncu naproti. Vodna gladina narašča in marsikatero koralno otočje se je ali pa se še bo potopilo v morje. Tudi nizke obale kontinentov so ogrožene. V zadnjih letih smo priča spreminjanju vzorca padavin in vse pogostejših močnih padavinskih pojavov. Kot posledica globalnega ogrevanja se pojavljajo silni in močni tajfuni in tornadi ter uničujoči cunamiji.
Vse to povzroča izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. Dejstvo je, da se v svetu okoli nas kažejo velike spremembe, ne samo na Zemlji, ampak tudi v atmosferi, kjer smo povečali količino ogljikovega dioksida, ki je najpomembnejši izmed toplogrednih plinov. Temperature nevarno naraščajo in to je vzrok tudi za večanje ozonskih lukenj. Pri tem pojavu gre za tanjšanje oziroma izginjanje ozonskih plasti v atmosferi. Najbolj poznan povzročitelj je tako imenovani »freon«, plin ki so ga uporabljali pri izdelavi hladilnikov. Ravno tako so nevarni halon in druge kemijske spojine, ki se dvigujejo v atmosfero. S prepovedjo uporabe teh plinov so nekoliko upočasnili izginjanje ozona. Vendar so še vedno vsa živa bitja vključno s človekom v veliki nevarnosti. Zaradi intenzivnega sevanja UV žarkov lahko pričakujemo povečanje obolelosti za kožnim rakom, poškodbe nekaterih vrst rastlin in živali ter zmanjšanje količine planktona. Iz vsega tega sledi, da gre za resen problem obstoja vseh živih bitij in ohranjanja življenjskih razmer na našem planetu. Resnica o podnebnih spremembah je neprijetna in zaskrbljujoča, zato bomo morali spremeniti svoj način življenja.
Kako? Kaj in koliko lahko država in človek pomagata pri reševanju podnebne krize? Menim, da je prvo, kar moramo storiti, da ozaveščamo ljudi. Človek, ki se ne zaveda nevarnosti, tudi ni dober borec. Okoljska vzgoja mora biti vtkana v vse oblike izobraževanja. Moja šola spada med tako imenovane »Eko šole«, ki imajo nalogo in dolžnost, da razvijajo primeren odnos do narave in do okoljskih problemov. Tako imamo ekološke kotičke in panoje, na katerih so prikazana najnovejša ekološka spoznanja. Ekološka miselnost bi morala biti vodilo pri vseh učnih predmetih. Več bi moralo biti razstav in delavnic, kjer bi se učenci srečali z ekološkimi spoznanji, jih dojeli ter povezovali svoja dognanja z okoljem, v katerem živijo. Največ lahko za okolje stori država. Državni projekt naj bi vključeval okoljsko delovanje medijev. RTV, časopisi, revije in druge tiskovine bi morali na zanimiv in odkrit način komentirati dogajanje v naravi, tako da bi se človek zamislil in spremenil svoj življenjski slog.
Živim v dolini, okoli katere se vzdigujejo vzpetine in gore. Naša dolina ima še veliko naravnih voda in gozdov, ob potokih, ki pretečejo s Pohorja, so še pred slabimi tridesetimi leti ropotali mlini in brnele žage. Človek je živel umirjeno, varno in delovno. Kaj pa danes? Po cesti, ki je sicer asfaltirana, se valijo avtomobili in tovornjaki. Vsak avtomobil razvije veliko izpušnih plinov, ki uničujejo rastje. Truditi se moramo, da čim bolj zmanjšamo količino izpušnih plinov s primerno hitrostjo, z nakupom avtomobila z nizko porabo goriva in s tem, da opozorimo vsakega šoferja, da se izogiba prostemu teku svojega avtomobila. Bodočnost imajo avtomobili na alternativna goriva, na gorivne celice in na energijo, ki je večna in ne onesnažuje okolja. Iz dimnikov tovarn in dimnikov hiš izhaja veliko dima, ki zgoščen povzroča »kisel dež«, kar škoduje poljščinam, vrtninam in sadju v sadovnjaku. Bodočnost ima izdelava strojev, ki ne bodo onesnaževali okolja ali povzročali toplogrednih plinov. Fosilno energijo bi bilo smiselno in zaželjeno zamenjati z alternativno energijo kot so hidroenergija, vetrna, morska, sončna energija, ki je najbolj »večna«, kadar je ujeta v sončno elektrarno. Veliko bolj bi morali uporabljati geotermalno energijo, ki bi bila sicer draga, vendar ne bi obremenjevala narave. Tudi male elektrarne na gorskih potokih so pomembne in okolju prijazne.
Industrija proizvede predmete za splošno in osebno rabo ne glede na to, koliko odpadkov povzroči. Rešitev je v tem, da sortiramo nakupljeno embalažo in jo recikliramo (plastenke, steklenice za sokove, posode za čistila in kozmetiko …). Tako bomo zmanjšali količino odpadkov in dobili nov proizvod. Pri zbiranju, prevozu, čiščenju in predelavi res porabimo nekaj energije, vendar precej manj kakor za odlaganje teh materialov na smetišče in za izdelavo novega papirja, plastenk in plastičnih posod iz osnovnih surovin. Koristi so velike. Potrebujemo manj odlagališč manj prevozov in energije, dobimo nov proizvod in nova delovna mesta. Pri tem se ohranja tudi osnovni vir surovin. Samo primer: če recikliramo časopise, reklame in druge tiskovine, ki vsak dan polnijo poštne nabiralnike, ohranimo veliko dreves. Ta drevesa potrebujejo za svoj razvoj ogljikov dioksid ter dajejo veliko kisika.
Svoje razmišljanje bom končal s predlogom o varčevanju, kar naj postane vodilo vsakega posameznika. Že pri gradnji hiše moramo razmišljati, s čim jo bomo ogrevali in osvetljevali. Dom moramo skrbno izolirati. Prostore naj bi ogrevali s sončno ali talno energijo ali s kurjenjem biomase in pri tem za reguliranje temperature uporabljali termostate. Izbrati moramo energijsko varčno razsvetljavo, žarnice ki so sicer dražje, ampak trajnejše in porabijo manj energije. Gospodinjski stroji, kot so pralni, pomivalni stroji naj bodo varčni (A razred). Menim, da se da z varčevanjem veliko prihraniti in tako izboljšati kakovost življenja ter preprečiti onesnaževanje in povečanje izpustov toplogrednih plinov. Vsi želimo isto, da bi še naprej živeli zdravo in zadovoljno na našem planetu. Vsem nam se je zdelo, da je Zemlja ogromen neranljiv življenjski prostor, ozračje, ki nas obdaja pa neskončno. Ugotavljamo pa, da je ravno obratno.
Danes je moj ded Jože star in moder mož. Pri gledanju televizije včasih komentira kakšno oddajo ter se jezi na nespametno politiko, ki ni zazrta v prihodnost in vodi države in svet v propad. Meni, da bi morali svojim otrokom in vnukom zapustiti čist in zdrav planet. In če pomislim, da sem njegov vnuk jaz, sem mu zelo hvaležen.
Mihael Štimnikar v šolskem letu 2007/08 učenec 8. a razreda Osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu