Obvestila PZS, oktober 2004 – mag. Franci Ekar, predsednik PZS: Problematika urejanja statusa GRS Slovenije pri PZS
STALIŠČE DO DOPISA GRS SLOVENIJE,
NAMENJENEGA UPRAVNEMU ODBORU PZS
IN SKUPŠČINI PZS
Problematika urejanja statusa GRS Slovenije pri PZS
Želja GRS po spremembah in ureditvi njene organiziranosti tako, da bo še hitreje in kvalitetneje lahko pomagala povsod tam, kjer z znanjem, opremo, fizično in psihično kondicijo lahko in morajo pomagati, je razumljiva in tudi potrebna. Do tega imajo pravico na podlagi Zakona o društvih, kar mora biti stalna praksa v vsej PZS. Pri reorganizaciji pa morajo upoštevati, da ima GRS Slovenije pri PZS na podlagi Zakona o zaščiti in reševanju tudi javno pooblastilo za opravljanje svojega delo in seveda tudi obveze.
Pretežni del reševalnega dela je namenjen planincem. PZS je GRS pred 92 leti ustanovila kot svojo zamozaščitno organizacijo, zatorej mora v odgovornem odnosu do članstva PZS in PD zelo zanimati, kako bo organizacija gorsko-reševalne službe v bodoče delovala.
Vsaka organizacija in članstvo sta živ organizem. Članstvo GRS Slovenije izhaja iz najkvalitetnejših članov planinske organizacije, ki jih planinska organizacija, zlasti društva ne glede na to, da so nekateri postali člani GRS Slovenije, še vedno potrebuje in jih tudi ima v svojem sestavu ter so mnogi domala nepogrešljivi v vsakdanjem društvenem delu.
Gradivo, ki ga je pripravila Komisija GRS Slovenije je lepo berljivo, žal pa navaja tudi več netočnosti in je do planinske organizacije omalovažujoče. Zakaj je to GRS Sloveniji to potrebno? To delajo tudi po dogovorih na sestankih 16.8. in 15.9. letos, ko bi se naj obe strani trudile zadeve umiriti in prenehati z obtožbami, tudi po sestanku 3.6. na Mestni občini v Kranju, ko je večina načelnikov postaj in predsednikov PD, kjer so postaje organizirane, menilo, da ni potrebe za spremembe sedanje povezave GRS in PZS! Po vsem zgoraj zapisanem smo dolžni vsaj nekaj zadev predstaviti tako, kot je treba, da bo imel bralec o zadevi jasnejšo sliko:
- PZS je vseskozi od ustanovitve GRS l. 1912 pa do 1992 iskala ter skrbela za vire in ključno financiranje GRS; mnoge razprave na UO in Skupščinah pred II. svet. vojno in po njej so bile posvečene tej razpravi; zakaj se to omalovažuje?
- Sredstva FIHO so nasledila sredstva Loterije Slovenije, ki jih je PZS, predvsem za GRS, pred več kot 35 leti uspela zagotoviti s svojim imenom!
- Zbor GRS na Jezerskem je bil prekinjen, ker GRS Slovenije svojemu Nadzornemu odboru ni zmogla predložiti poročil o svojem materialnem poslovanju; toda ne zato, ker Računovodstvo PZS tega nebi za GRS Slovenije želelo pripraviti, temveč zato, ker mnoge dobavnice za naročeni in prevzeti material niso prišle v Računovodstvo PZS; pozivi za ureditev tega pa tudi danes še niso našli posluha.
- GRS Slovenije si je z reševalnim delom na sejah UO PZS zagotovila spoštovanja vreden glas, ta se je vedno upošteval, seveda pa se je treba sej udeleževati in na njih aktivno sodelovati; v tem primeru in ob opozorilu predstavnika GRS Slovenije bi se njihovo mnenje upoštevalo tudi na slavnostni seji v Vratih.
- Pregled o namembnosti uporabe sredstev FIHO poteka že od l. 1994, zanimivo pa je, da se je šele od l. 1998 pojavljajo govorice o potrebni reorganizaciji GRS Slovenije, in da še do danes FIHO ni pisno posredoval te zahteve ne GRS Slovenije in ne PZS!?
- Dne, 17.2. letos je Komisija za GRS Slovenije pripravila gradivo »Problematika urejanja statusa GRS Slovenije pri PZS; 17. člen Pravilnika GRS Slovenije narekuje, da mora članstvo vsa gradiva, ki se bodo obravnavala na Zboru reševalcev in se bo o njih razpravljalo ter sklepalo, biti razposlano na postaje vsaj 2 meseca pred Zborom, da se lahko do gradiva opredele ter delegate pooblasti za sklepanje; zbor je bil 22. 3.04 ; ali je nenavadno, da tudi danes še precej reševalcev ne ve kaj dosti o predlagani reorganizaciji ?
- Razgovor pri direktorju ZZZS dne 16.4.04 je bil organiziran predvsem z namero razčistiti, kako se bo člane PZS, zlasti najmlajše, obravnavalo v primeru potrebe po plačevanju reševanja v gorah, zavarovanju za te potrebe in zagotovitev dodatnih manjkajočih sredstev za delo GRS in za preventivno delo PZS.
- V alpskih državah (razen v Avstriji in Nemčiji) so še vedno vse GRS v okviru planinskih zvez. Reševalna služba je organizirana kot pravno telo na nivojih regij ( Lombardija, Tirolska, Graubuenden,..) ne pa vsaka postaja zase, kot je to primer pri nas (Kamnik, Celje,..).
- Med devetimi (9) cilji, navedenimi kot vzrok za reorganizacijo, beremo tudi: razbremenitev postaj GRS z birokratskim delom; pravno samostojne postaje ali samostojna služba bo imela zanesljivo več dela, kot ga imajo postaje v sestavu PD oz. PZS; ostalih osem ciljev pa bi, če bi le bila resnična potreba ali želja, lahko GRS Slovenije že zdavnaj realizirala, saj so doslej bili deležni vsega zaupanja in so si lahko samostojno oblikovali vsebino in način dela.
V gradivu manjka nekaj ključnih podatkov, ki bi temeljili na analitiki, kaj, zakaj, kako,�bi naj potekala reorganizacija. Ko bo to jasno predstavljeno, se zlahka vidi pot potrebne reorganizacije in potrebnih aktivnosti. Nekako takole so na Upravni službi RSNZ tudi svetovali predstavnikom PZS, ko so se ti, po navodilu GRS Slovenije odpravili na poizvedovanje o možnostih organiziranja in reorganizacije.
Še nekaj je zelo pomembno ta trenutek.. Za reorganizacijo je potrebno doseči čim večji konsenz. Tudi danes je več tistih postaj, ki so povsem zadovoljne z svojo povezavo v matičnem PD. Ugotoviti bo torej treba, v čigavem interesu so prisotna prizadevanja in se potem lotiti sprememb. Pisanje Pogodb o ustanovitvi Društev GRS in predloga Pogodbe o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti med PZS in Zvezo GRS S je verjetno preuranjeno, kaj šele, začeti spreminjati Statut PZS na zasedanju Skupščine v smislu črtanja v njem vseh tistih določb, ki se nanašajo na GRS Slovenije pri PZS.
Predlog članom UO in delegatom na skupščini PZS v tej zadevi je:
Uvedejo naj se:
- potrebne nove oblike dela GRS Slovenije in realizirajo izkazane potrebe po novih reševalnih skupinah; nekatere so že zrele za samostojne reševalne postaje;
- izpostavi se naj večja odgovornost v reševalnem delu;
- v sodelovanju z PD se naj izdatneje izvaja preventivno ter vzgojno delo;
- reševalcem in reševalnim postajam naj se maksimalno pomaga in jih razbremeni birokratskega dela;
- nadaljevati je treba z ureditvijo težav, ki jih imajo reševalci ob odhodu v reševalne akcije;
- reševalcev z ustreznim zavarovanjem zagotoviti večjo socialno varnost, če pride do najhujšega;
- z vsemi napori je treba tudi v nadalje zagotoviti za GRS Slovenije sredstva iz naslova FIHO,
- reševalci naj delujejo v postajah znotraj PD, ki naj bodo tudi v bodoče samostojne, kot so danes;
- če bo jasno zakonsko izražen pogoj, da mora biti GRS Slovenije samostojno organizirana, da je upravičena do sredstev FIHO, se Komisija GRS Slovenije organizira kot pravno telo znotraj PZS;
- imenuje naj se skupno delovno telo, ki bo upoštevaje vsebino in delo GRS Slovenije in PZS ter potrebe po njuni povezavi, pripravilo predlog za reorganizacijo dela GRS Slovenije, ki bo zadostil delu znotraj GRS Slovenije in v povezavi ter tvornem sodelovanju GRS Slovenije in PZS.
mag. Franci EKAR,
predsednik Planinske zveze Slovenije