Delo - Blaž Močnik: ... je lahek denar - Krožna pot Julijske Alpe - Navdih za domačo dolinsko različico je zgodba o uspehu mednarodne poti
Tolmin – Mednarodna pohodniška pot Alpe–Jadran (AAT) je od zamisli pred petimi leti prerasla v zelo spodobno turistično zgodbo o uspehu. V Sloveniji podobnih pohodnih sprehajalnic ne manjka, po zgledu omenjene poti pa bo v prihodnje nastala še krožna pot Julijske Alpe.
»Pot Alpe-Adria-Trail že v dokaj kratkem času kaže odlične rezultate tako po obiskanosti kot prenočitvah. Hitreje je postala uspešna, ker s sredstvi za marketing sodelujejo Koroška, Furlanija in Slovenska turistična organizacija in ker so jo v Sloveniji partnerske destinacijske organizacije vzele za svojo predvsem, kar zadeva vzdrževanje, sodelovanje s STO in lokalnimi ponudniki,« poudarja predsednik gospodarskega interesnega združenja Pohodništvo&kolesarjenje Marko Lenarčič.
Kar 690-kilometrska pot se vije čez 43 etap od Velikega Kleka do Tržaškega zaliva. Lani se je po njej sprehajalo več kakor 12.000 pohodnikov, ki so ustvarili več kakor 64.000 prenočitev in skoraj 4,6 milijona evrov prometa. »AAT je šolski primer zgledno zastavljenega in vodenega projekta od dogovora treh dežel do ureditve infrastrukture in marketinške podpore. Je izjemna zgodba o uspehu, in to v kontekstu EU, ne le slovenskem,« trdi direktor Lokalne turistične organizacije (LTO) Bovec Janko Humar. Slovenski izplen je zadovoljiv, saj je več kakor 3000 pohodnikov ustvarilo več kakor 9000 prenočitev in pri nas pustilo debel milijon evrov.
Dolinska pohodna pot
Hipni uspeh je že pred dvema letoma izluščil zamisel o krožni poti v Julijskih Alpah. Najprej so po nemškem vzoru Allgäua, kjer so postavili tri krožne poti v treh različnih višinskih pasovih, preigravali dolinsko in višinsko različico. »Prevladalo je mnenje, da se začne z dolinsko različico in da se poveže čim več zanimivih točk na obstoječih poteh ter da je pot nekakšen generator razvoja pohodništva za naprej,« pojasnjuje Lenarčič. Pot je v grobem začrtana od Bohinjske Bistrice skozi Radovljico, Bled, Kranjsko Goro in Jesenice ter nato po dolini Soče in Baške grape nazaj na izhodišče. »Pozitivno je, da pri nas že obstajata dva mednarodno komercialno uspešna primera daljinskih poti: Via Alpina in Alpe-Adria-Trail. Obisk se povečuje tudi na najstarejši evropski daljinski poti Slovenski planinski poti in na Poti miru pa na E6 in E7, Vii Bela krajina, Zasavski planinski poti ... Slovenija je letos postala tudi izhodišče nove mega daljinske poti Via Dynarica, ki se začne v Postojni in čez celoten dinarski lok konča v Albaniji. Daljinske poti so v pohodništvu trenutno zelo priljubljene pa tudi učinek pohodnikov je v destinacijah večji,« dodaja Lenarčič.
V LTO Bohinj je od vseh obiskovalcev več kakor 60 odstotkov pohodnikov. »S takšnimi produkti lahko podaljšujemo turistično sezono, saj vemo, da je za pohodništvo najprimernejši čas pomlad in jesen,« pravi direktor LTO Klemen Langus. Opozarja, da je pohodništvo le eden izmed ključnih produktov za razvoj območja Julijskih Alp poleg kolesarjenja, zime, festivalskega dogajanja, kulinarike in ribištva. »Krožna pot bo tako delovala kot vezni člen in temelj razvoja,« je prepričan Langus.
Potrebe sodobnega popotnika
Destinacijske organizacije v Julijskih Alpah in Triglavski narodni park vedo, kaj sodobni pohodnik potrebuje in pričakuje, pravi Marko Lenarčič iz Giza Pohodništvo&kolesarjenje. To so fascinantna pokrajina, gostoljubni ljudje, zanimiva kultura in zgodovina, dobra kulinarika, ščepec ali dva adrenalina in doživljajev: »Ob vsem tem pohodnik osebnostno raste ter polni svojo škatlo spominov.«
Blaž Močnik
Foto Igor Modic