Cipra info 85/2007 Letenje koristi podnebju - kolesarji ne kompenzirajo emisij CO². Spodbuda za razmišljanje ali eden od načinov za odgovor na pripombo.
Do nedavnega je prevladovalo mnenje, da letalski promet škoduje podnebju. Sedaj je tu nova rešitev. Pa to ni uvedba davka na letalsko gorivo ali kaj podobnega, temveč nekaj veliko bolj domiselnega: danes je izravnava mogoča povsod in škodo, ki je povzročena podnebju, je mogoče tako rekoč izničiti. Namreč za emisije CO², ki jih letala oddajajo v ozračje, lahko sedaj enostavno doplačamo določen znesek in s tem nadomestimo škodo, ki jo sicer povzročajo emisije. Če se boste odločili za let, denimo, na Kubo in nazaj, v ekonomskem razredu, boste prostovoljno doplačali dodatek v višini 153 frankov, s katerimi bodo na Madagaskarju zgradili vetrno elektrarno, in se s tem v trenutku oddolžili za emisije CO², ki ste jih povzročili.
V vsakem primeru ima celotna zadeva šibko stran: če se namreč odpeljete s kolesom okrog Bodenskega jezera ali brez ciljno hodite po Alpah, namesto da bi leteli na Kubo, se ne boste oddolžili niti za en sam gram CO², Nasprotno, postali boste kompenzacijski parazit, saj brezplačno uživate čist zrak, za katerega so škodo namesto vas poravnali potniki na Kubo. Iz tega razloga je treba z vidika varstva podnebja brez pridržkov odsvetovati počitnice, ki ne vključujejo tudi potovanja z letalom.
Moj prijatelj sicer trdi, da je prišlo do računske napake. Pravi namreč, da smo mi - namreč George Bush, Angela Merkel, vi in jaz - v zadnjih desetletjih povzročili veliko več emisij CO², kolikor jih je sposobno prenesti podnebje. Zato bomo morali v prihodnje nekaj desetletij samo kompenzirati in se odpovedati potovanjem z letalom in to tako dolgo, dokler ne bo naša podnebna bilanca spet uravnana. Nato bomo morali uravnovesiti še vse odvečne vožnje z avtomobilom, ki smo jih opravili v preteklih desetletjih, se tudi v prihodnje izogibati nepotrebnim vožnjam z avtomobilom in tako naprej. Na tej točki se bom moral sicer še malce pozanimati: mislim, da je prijatelj ali komunist ali ekoterorist.
Kakorkoli že, ko se boste naslednjič spet odločali, ali se boste na morje odpravili na Kubo ali h kateremu od jezer v vasi soseščini, ne pozabite: vožnja s kolesom je naravnost parazitsko početje - potovanja z letalom so tista, ki bodo rešila podnebje. Nekako v tem smislu vam zaželim še srečen let, pa ne pozabite kompenzirati, lepo prosim!
Andreas Götz, direktor Cipre International
V kolikor zgornje besedilo vsaj v kakšni besedi preoblikujemo, se bomo lažje zavedali, da vsi sodimo nekam tja, vmes. Okoljevarstvene problematike in svojih dejanj se vsakdo loteva na svoj način. Neodvisnost pri tem pomeni, da nisi po prepričanju član neke politične struje in zato vseeno lahko napišeš ter fotografiraš kakšnega od neustreznih načinov ravnanja v okolju, ki ti je ljub. Potem pa vsebino pošlješ tudi človeku (ali večjim iz različnih...), ki se znajde v teh politično-kapitalskih strujah in zna ravnati preudarno. Da pa je stvar še bolj prepričljiva, poizkušaš spodbuditi še koga drugega, ki naj bi ga vsaj v načelu zanimalo ohranjanje prvobitnosti in čistega okollja.
Iz Tirolske deklaracije
- Kot posamezniki in kot člani gorniških organizacij se politično dejavno zavzemamo za ohranjanje narave in okolja.
-Kakovost gorniškega doživetja in način, kako rešimo problem, sta pomembnejša od rešitve same. Prizadevamo si, da za seboj ne puščamo nobenih sledi.
Alpinist pravi o tej deklaraciji, da besedilo izvaja s svojim zgledom. Vendar vsakdo lahko to stori na več načinov. Tisti, ki ga bo to zanimalo, bo videl in vedel kako, drugi pa ne. Ali smo pri tem uspešni ali pa ne. Trud in voljo je potrebno upoštevati. Pozitivne stvari in dogodke je potrebno pohvaliti, slabe pa grajati in iskati rešitve problemov. Vsak na svoj način in v svojem obdobju.
Boris Štupar