Novi glas: Častitljiva obletnica Slovenskega planinskega društva iz Gorice
Slovensko planinsko društvo Gorica praznuje letos stoletnico svojega obstoja. Veliki jubilej so proslavili v soboto, 2. aprila, v Kulturnem domu v Gorici.
Najprej je bilo na vrsti odprtje razstave, ki jo je predstavil Vlado Klemše. Razstavili so fotografije, ki prikazujejo bogato delovanje društva. Vključiti so skušali take fotografije, ki imajo estetsko vrednost, a hkrati tudi kaj povedo. Med razstavnimi eksponati so tudi stare lesene smuči in sodobni kombinezoni, ki jih sedaj rabijo smučarji.
Predsednik SPDG, Marko Lutman, je najprej pozdravil nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana, predsednika Planinske zveze Slovenije Bojana Rotovnika, senatorko Tamaro Blažina, nekdanjega senatorja in evroposlanca Dimitrija Volčiča, sovodenjsko županjo Alenko Florenin, števerjansko županjo Franko Padovan, župana občine Miren-Kostanjevica Zlatka Marušiča, svetnico občine Nova Gorica Anamarijo Rijavec, pokrajinska odbornika Maro Černic in Marka Marinčiča, predsednika deželnega CONI-ja Giorgia Brandolina, predsednika ZSŠDI Jureta Kufersina, predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in pokrajinskega predsednika SSO Walterja Bandlja.
V govoru se je spominjal božičnih počitnic, ki so jih osnovnošolci preživeli v Domu na Lazni. Zanj je bil to prvi stik z društvom. Otroci so preživljali svoj čas v zasneženi pokrajini, a brez udobnosti, ki smo je sedaj vajeni. Šlo je za prvi smučarski tečaj planinskega društva v začetku '70. let. Lutman je poudaril dolgo in bogato tradicijo društva. V zgodovini društva se zrcali tudi sama zgodovina naših krajev. Dvema svetovnima vojnama in mržnji do slovenske skupnosti ni uspelo zatreti klene volje planincev, ki so takoj po vojni obnovili dejavnost. Vezna nit v društvu ostajata ljubezen do gora in stik z naravo. V današnji družbi, v kateri ima veliko vlogo individualizem, so vrednote planinstva še veljavne. Morda išče danes človek še več stika z naravo, ker želi tako pridobiti notranje ravnovesje.
Predsednik Planinske Zveze Slovenije Bojan Rotovnik je povedal, da se je planinsko društvo pred tremi leti spet pridružilo Planinski zvezi, vendar so bile vsebinske povezave vselej prisotne, zato so njihove ponovne vključitve toliko bolj veseli. Jure Kufersin, predsednik ZSŠDI, je poudaril, da je tako visok jubilej pomemben, ker je dokaz, da je slovenska narodna skupnost ukoreninjena na ozemlju in delavna.
Slavnostni govornik na proslavi je bil prvi predsednik samostojne Republike Slovenije, Milan Kučan. Govoril je o Triglavu kot simbolu narodnega odpora. Triglav je tudi prikazan na slovenskem grbu. Ko je Jakob Aljaž odkupil zemljišče na vrhu Triglava, je tako zavaroval vrh, da bi ostal slovenski. Slovenci so se torej morali boriti tudi za svoje gore. Povedal je, da je rojstvo planinstva tesno povezano z narodno obrambo, saj je bilo pomembno proti ponemčevanju, ki se je takrat dogajalo na Slovenskem. Posebnost Slovencev pa je, da je postalo planinstvo množično gibanje. Tudi fašizem ni zatrl slovenske ljubezni do gora. Primorci so v gorah zapustili trajne sledove, o tem pričajo različne koče. Kučan je nato poudaril, da se stoletnica planinskega društva ujema z desetletnico sprejetja zaščitnega zakona. Kljub temu da ne dosega prave zaščite, je treba na sprejetje gledati kot na uspeh, čeprav so z izvajanjem težave.
Večer je povezovala Jasmin Kovic, pesmi Ludvika Zorzuta je recitiral Nikolaj Pintar. Tudi številni pevci in dirigent mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba, Hilarij Lavrenčič, so člani planinskega društva. Proslavo so pevci poživili z izvedbo različnih pesmi, ki so večer lepo povezale v celoto.
Najstarejši člani društva, Natalija Gravner, Vilma Bregant in Saverij Leban, so prejeli v spomin priznanje: umetniško delo Silvana Bevčarja.
Bee