Robert Rot: ... Trentarjev - gorskih vodnikov - v Škrlatici ali zakaj nismo ponatisnili znane razglednice SPD iz leta 1909
Prizanesljiv nasmeh je orožje tistih, ki mislijo, da so v boljšem položaju.
Zgodovinski spomin je smešna stvar. Kdaj stvari utonejo v pozabo, kdaj postanejo drugačne, kdaj se prilagodijo času in razmeram na tak način, da jih težko prepoznamo. Trentarski gorski vodniki so bili v drugi polovici 19. stoletja eni boljših plezalcev v Evropi, kar so dokazali z zimskimi in letnimi vzponi (Julius Kugy, razna dela, Sergio de Infanti, 2006, DA RAVASCLETTO DA RAVASCLETTO, str. 119, Tine Mihelič, 2005, KLIC GORA, str. 231). Akcija v Škrlatici je bila s strani SPD in ostalih iz centralne Slovenije kislo grozdje, v katerega so morali ugrizniti. In ki očitno še danes pušča grenak priokus.
Najprej o relaciji gorski vodniki-gorski reševalci. Poleg gorske straže so gorski vodniki in gorski reševalci terminološko ostali zvesti tradiciji (Anton Strojin, 1999, Gorništvo ... str. 32, Drofenik in Kajzelj, NAŠ ALPINIZEM, str. 5). So pa gorski vodniki bili pred reševalci. Reševalcev takrat, okrog leta 1900, še ni bilo. Reševali so gorski vodniki. Po vsej Evropi. O tem pišejo knjige. Lahko bi rekli, da je to dejstvo. V začetku 20. stoletja so se začele stvari spreminjati, po 2. svetovni vojni pa so reševalci pri nas prevzeli pobudo. Mrtvilo na področju vodništva, uveljavljanje prostovoljstva in kolektivizma in predvsem uveljavljanje gorskih reševalcev, ki niso bivali v vznožju gora je pripeljalo do obrata. Gorski reševalci so se povzpeli nad vodnike, članstvo v GRS je postalo predpogoj za vstop v vodniške vrste. Gorske vodnike iz alpskih dolin, grobe gorjane, ki so kdaj delovali tudi na robu zakona, so zamenjali uglajeni, izobraženi meščani, po možnosti iz razširjene ljubljanske kotline. Mi bi preprosto rekli Kranjci. Z vsem kar sodi zraven. Torej, kdo so bili prvi, in predvsem od kje:
Prvo znano reševanje iz stene v slovenskih gorah je reševanje iz stene Mangarta, ki ga je uspešno opravil domačin Jože Vencelj leta 1899, ko je rešil avstrijskega turista. Za svoje pogumno dejanje je bil tudi bogato nagrajen, saj je dobil zakonito nagrado 25 goldinarjev (France Malešič, 2005, SPOMIN IN OPOMIN GORA, str. 61).To je bilo v tistih časih veliko denarja, saj je bil recimo zaslužek vodnika za vodenje na Triglav iz Mojstrane 5 goldinarjev in 50 krajcarjev .
Ker pa ta dogodivščina ni neposredno povezana z letošnjimi obletnicami GRZS, ji bodo tisti drugi oporekali. Recimo, da zanjo niso vedeli, da se tedaj še ni razmišljalo o organiziranem reševanju, da en primer še ne pomeni preobrata itd. Akcijo trentarskih gorskih vodnikov pa so že opisovali kot povod za ustanovitev zveze, ki letos praznuje. Kaj točno se je dogajalo v steni Škrlatice ne moremo točno vedeti, ampak, spet smo pri zgodovini (spomnil bi tudi na prvi vzpon na Škrlatico). Potem ko lokalci, beri kakor hočeš, niso uspeli rešiti nesrečnega dr. Stojca, so prišli trentarski gorski vodniki. Akcija Trentarjev je bila predvsem človekoljubno dejanje in demonstracija moči.
Znana je prva večja reševalna akcija dr. Stojca v Škrlatici, ki so jo leta 1909 opravili trentarski gorski vodniki (Malešič, 2005, SPOMIN IN OPOMIN GORA, str. 81). Ti so ponesrečenca varno prenesli iz severne stene Škrlatice, potem ko so bili lokalni vodniki in reševalci neuspešni in je Trentarje na pomoč poklical osrednji odbor SPD. Reševalci iz Trente, gorski vodniki Joze Komac, Anton Tožbar, Andrej Komac in Ivan Berginc so bili za to dejanje nagrajeni tako, da je SPD izdalo njihovo slavno fotografijo v obliki razglednice in planince ter hribolazce opozorilo nanjo. (Lahko navedem še deset virov!)
Kako so gorske vodnike in druge na sončni strani Alp vrednotili drugi, lahko vidimo v pisanju o prvi akciji na naših tleh. Nagrada je bila določena. Hvala in spoštovanje sta bila samoumevna. Izdaja razglednice po akciji v Škrlatici verjetno Trentarjem ni bistveno pripomogla k izboljšanju skromnega gmotnega stanja, je pa vsaj opozorila nanje. Spoštovanje med brati v orožju pa se je pokazala tudi sedaj. Po stotih letih. Kot da teh trentarskih gorskih vodnikov nikoli ni bilo.
Še en pokazatelj kako se ceni tuje in kako domače, oz.potrditev reka "bolje slab avstronemec kot dober Primorc" (po Kranjsko) je postavitev spomenika Kugyju in spominske plošče trentarskim gorskim vodnikom. Ko je PZS postavljala spomenik Kugyju v Trenti, so ga kljub njegovi večkrat omenjeni sporni identiteti postavili na mesto, ki mu nekako pritiče. Kdo od vas se je že ustavil ob spominski plošči trentarskim gorskim vodnikom postavljeni kak kilometer nižje. Plošča je prefinjeno potisnjena pod previs, na ovinku, kjer človek res ne more gledati drugam kot v ozko cesto, ki je povezava doline z matično domovino. Ampak to o domovini in cesti je res že druga zgodba.
Robert Rot, gorski vodnik, Žaga
Še nagradni vprašanji:
Katera občina v Sloveniji ima največ gora višjih od 2000 metrov?
Čigav že je Triglav?