Gore in ljudje: Temna silhueta na svetli podlagi - samo še nekaj korakov je od 'luknje' do stolpa. Planinska organizacija ve, da stolp stoji postrani? Saj res - bodo v planinski muzej prestavili tudi Staničevo zavetišče?
Triglav je moj muzec
Sandi v službi se smeje – ko utemeljim zakaj z 'že dlje časa nisem bil na Kredarici'.
Kot bi letos v gorah začelo strašiti. Toliko je kar naenkrat opozoril in nasvetov.
Pol štirih je dovolj pozno. Policisti svetujejo, naj ljudje ne hodijo v gore sredi vročine.
Na radijskih valovih opozarjajo pred nevihtami. Zadnje čase svarijo tudi reševalci.
Pes ne laja in nimam karavana, ustavim. (Nasprotno od: psi lajajo in karavana gre dalje.)
Prijeten je klepet s prijaznim človekom. Svetlemu psu Moru se pridruži črnodlaka Cufi.
Na koncu ceste v neatraktivni dolini ni pobiralcev parkirnine. Avtov je komaj kaj.
V Krmi srečam zgoščeno slovensko družino in razkropljeno druščino Nizozemcev.
Svizca sem pod stanom že večkrat zalotil, da ne piska več. Le tiho se umakne v luknjo.
Pri zadnjem koritu za gorsko živino iz steklenice močno odpijem in do konca dolijem.
Pod Kurico so lepi skalni bloki, med njimi spomin na gorskega reševalca Martina.
Svet na prepihu je Konjski preval. Izbral sem najbolj umirjen pristop k stolpu.
Pod Planiko me, popotnika, zamika izkušnja gorskega brezpotnika.
Uživam v skali in grušču tik ob južnem grebenu manjšega od Triglavov.
Za čaj bi moral čakati. Ob osmih v koči že stojijo v vrsti za dokumente in ključe.
Iz predsobe sem v nekaj minutah spet v stiku z goro. Večerni čas hladi gorski zrak.
Za hišo presenetim do pasu golega moškega, ki se umiva s snegom.
Za menoj je prišlo odraščajoče dekle gledat 'gorsko ostrešje'. Ojej! Oči! Oči! Oči!
Za seboj zaslišim osebje: »Je še kdo za spanje?« Ne bi bilo dobro, če bi zaspal po poti.
Govorjenje pred Planiko zlahka premaguje višino. Naenkrat se spodaj prikaže Kredarica!
Tudi vrh se je slekel zgoraj in odvrgel oblak. Gole skale so se gledale v zrcalu neba.
V počasni hoji zlezem na greben. Nekoč so ga jahali, sedaj po njem lahko tečem.
Temni se iz različnih razlogov. Preverjam svetlost občutka: kot bi lovil zadnji čas.
Temna silhueta stolpa stoji rahlo postrani. Šele sedaj opazim za goro obsežno črnjavo.
Lep oblak čaka za Rjavino na svojo priložnost. Zaenkrat je vreme le tu videti zadovoljivo.
Vseeno ne izgubim niti minute. Gora ima strelovod. A kaj, ko se ga moram tudi prijemati.
Čez Luknjo leti v Vrata osamljen vojaški helikopter. Oblak izza Rjavine je skoraj že tu!
Nisem še spustil iz rok žive skale, ko se gora obleče v oblak. Zahvalim se za gostoljubje.
Pri Dušanu je ob pozni uri prazno omizje. Študent mi svetuje: »Pojej nekaj toplega!«
Naročim Laško pivo, dokler še ni 'laško'. Za dolino se odločim, ko v koči ugasnejo luči.
Pod oblačnim pokrovom še vedno nisem gotov vase, kljub svetlim oddaljenim bliskom.
Pomirjen sem, ko me v svojo temo sprejme mir Krme. Le na parkirišču zarenči bel pes.
Iztok Snoj