Ugodne smučarske razmere nad Ljubeljem.
Sredi dopoldneva prispeva na Ljubelj in parkirava ob številnih avtomobilih. Le par korakov narediva od avtomobila in že stopiva na smuči ter pričneva vzpon po lepo polikanem pobočju nekdanjega smučišča.
Za udobnejšo hojo uporabiva prvo stopničko na zadnji smučarski vezi in se predava ritmu številnih korakov z drsenjem smuči s kožami po snežni odeji. Povzpneva se na servisno cesto in iz sonce za kratko stopiva v senco ter prideva nad kočo na Zelenici, ki jo nežno božajo sončni žarki. Nad kočo so naredili snežno zaletišče s skakalnico, napeljali vlečnico in tako popestrili snežne radosti. Kot običajno ob lepem vremenu so odlični razgledi na vršace, ki obdajajo planino. Pot naju popelje pod pobočja grebena Na možeh, kjer je ena vedno večja kopnina, ki jo prehodiva na smučeh in nato po skromni snežni odeji prečiva pobočje, se povzpneva do velikega balvana, kjer nekajkrat nemarno zapiha, se povzpneva še z drugimi turnimi smučarji po številnih smučinah na rob krnice Suhega ruševja. Pobočja z melišči pod Vrtačo in Palcem so spihana in skoraj nesmučljiva, medtem ko ima krnica v dolinicah in vzpetinah še solidno snežno odejo. Z roba se spustiva v dolino, jo prečiva in se povzpneva s srenači na smučeh visoko po pomrzjenem snegu pod ostenje Vrtače, kjer na grebenu zaključiva hojo.
Veter naju hladi in zato ne ostaneva dolgo. Vse poteka hitro, od fotografiranja do priprave na smučanje. Drug za drugim smučava v dolino do balvana pod Žlebom, kjer si privoščiva daljši premor in okrepčilo na soncu, nato pa smučava previdno, da se pri prečenju pobočja izogneva kamnitim minam, nazaj na rob krnice srečajoč kopico turnih smučarjev na vzponu. Smučava do velikega balvana in nato greva v gozd in smučava na Smokuško planino, kjer na smuči nalepiva kože. Veter je polegel in postalo je toplo. Sonce mehča sneg, ki pa v senci ostaja suh. Bolj počasnega koraka se povzpneva na sedlo Šijo, kjer zaključiva svoj pot navzgor.
Na sedlu piha in zato hitro pripraviva vse za smučanje. Smučava v senco pobočja Srednjega vrha, kjer je še nekaj pršiča, ki preide v kompaktni trd sneg, ta v skorjico, ki se predira in nižje, ko prismučava na sonce v dolinico v ojužen sneg. Prismučava nad kočo pri izviru Završnice, kjer ponovno prilepiva kože na smuči in pričneva hojo proti Zelenici. Izogneva se kopnemu pobočju, se povzpneva ob lepih pogledih na pobočje nad kočo in sestopiva s smuči.
Ob zaletišču skakalnice srečava smučarja, s katerim malce pokramljava ob pripravi na smučanje in nato se spustiva po ratraktiranem pobočju do koče. Povzpneva se na rob ob zgornji postaji žičnice ter še z nekaj smučarji pričneva najboljše današnje vijuganje po snegu, ki poteka po senci skoraj do Ljubelja. Da je Zelenica priljubljena lokacija se prepričava, ko smučava mimo številnih popoldanskih smučarjev in pešakov na vzponu. Smuko zaključiva ob parkirišču, kjer je sonce led spremenilo v vodo in blato. Pospraviva smučarsko opremo in se polna nove energije odpeljeva v Šentansko dolino.