Silvo Baznik: Prigovarjanje in vztrajnost končno obrodita
sadove.
Nebo prekriva še megla, ko stopiva pred hišo na kolesi in med ulicami narediva prve obrate. Peljeva preko mostu čez Ljubljanico in že greva hitiva v redkem prometu proti središču mesta.
Pod Golovcem zavijeva na Rakovnik in ob železniški progi nadaljujeva do Rudnika, kjer obideva trgovski center in nato preko avtoceste na cesto, ki poteka mimo Plečnikove mojstrovine, cerkve Sv. Mihaela. Medtem se je popolnoma zjasnilo in sonce pripeka, ko prikolesariva preko Ljubljanskega barja v Podpeč.
Nič se ne obirava, temveč nadaljujeva kolesarjenje do strmega klanca, ki pelje v Preserje. Na vrhu klanca je izravnava in tu odvijeva levo in zopet navkreber. Po dobrih sto metrih peljeva mimo parkirišča na gozdno cesto, ki se hitro vzpenja. Ko je ženi dovolj, sestopi in z njo solidarno še jaz in skupno ob kolesu zdaj že v soparnem dopoldnevu se približava cilju. Pod vrhom so na gugalnicah otroci, ki istočasno ponujajo kozji sir in marsikateri pohodnik ne odide brez njega. Midva pa narediva še nekaj višinskih metrov in doseževa vrh s cerkvico Sv. Ane, od koder se v jasnem vremenu vidijo vrhovi Kamniško Savinjskih Alp, a tokrat nad njimi že vladajo oblaki in pod njimi meglica, ki ne dopušča jasnih pogledov. Nič zato, še vedno lahko občudujeva vasi in ravnico Ljubljanskega barja na eni strani in hribovje od Krima do Ljubljanskega vrha nad Vrhniko.
Na odprtem pobočju hriba cvete nešteto rastlin in nekaj od njih so primerne za domače čaje in to naju vzpodbudi, da nabereva cvetove velecvetnega lučnika, materine dušice in rmana.
Predahneva v senci drevesa na klopci pri cerkvici Sv. Ane in se okrepčava iz nahrbtnika. Sledi še kratek pomenek s pohodniki in nato zapustiva vrh. Malce nižje sva na kolesih in srečajoč pohodnike se spustiva skozi gozd do križišča, kjer odvijeva desno in strmo navzdol do ceste na obrobju barja in po njej skozi Podpeč v vasico Jezero, ki se ponaša s Podpeškim jezerom, v katerega se stekajo vode površinskih kraških izvirov. Posediva na obali jezera in si nato v bližnji gostilnici privoščiva opoldanski obrok.
Še malce posediva in nato sva zopet na kolesih. Za nadaljevanje kolesarjenja izbereva cesto, ki se vije pod hribovjem in skozi vasi do Iga, kjer obiščeva prijateljico, da ob kavici malce poklepetamo in nato nadaljujeva kolesarjenje. Kakšen kilometer iz Iga zapustiva asfalt in se podava na makadam, ki preči barje in naju popelje do Lavrice.
Prečkava prometnico in se podava v naselje Sela, od koder greva skozi podvoz avtoceste na makadam mimo bajerja in pruha pod Molnikom na sedlo pod Orlami. Malce predahneva in nato ponovno po asfaltu, sprva strmo navzdol do zbiralnika vode, nato strmo navzgor v Podmolnik in sledi še spust v dolino.
Ustaviva se še pri ženini mami in nato so pred nama le še zadnji kilometri pedeliranja. Na nebu grozijo temni oblaki in sliši se oddaljeno grmenje, ko zaključiva današnjo šestinpetdesetkilometrsko kolesarsko turo.