Revija Slovenska vojska: Čeprav je v dolini že dišalo po pomladi, je Julijske Alpe še vedno prekrivala debela snežna odeja, ko sva se s fotografom Brunom Toičem iz Vojašnice Bohinjska Bela s helikopterjem SV peljala proti planinski postojanki na Kredarici.
Tam sva spremljala menjavo dežurne posadke meteorološke postaje v kateri že tri leta poleg vremenskih opazovalcev iz Agencije RS za okolje dežurajo tudi trije vojaški meteorološki opazovalci iz SV. Hladen veter s pobočja Triglava je pihal z vso močjo, ko smo se s helikopterjem spustili na pristajalno ploščad pod kočo in mraz je bilo čutiti do kosti. Še dobro, da sva bila za zimske razmere dobro pripravljena in oblečena, saj je bila snežna odeja, kot so nama povedali ob najinem prihodu, debela kar 435 centimetrov.
Na dežurstvu deset dni
Po pristanku naju je pred planinsko postojanko na Kredarici prijazno sprejel vojaški meteorološki opazovalec višji vodnik Milan Kos, ki nama je predstavil delo na meteorološki postaji, kjer poleg meteoroloških opazovalcev Agencije RS za okolje od novembra 2005 dežurajo tudi trije vojaški meteorološki opazovalci iz 132. gorskega bataljona SV. Nenehno dežurajo tri mešane posadke z dvema opazovalcema. Na dolžnosti so deset dni, enajsti je namenjen menjavi, glede na vremenske razmere pa se lahko njihovo delo podaljša tudi za kakšen dan ali več. V spremstvu višjega vodnika Kosa sva si ogledala opazovalni prostor pred kočo, kjer so meteorološke naprave. Z njimi merijo temperaturo, tlak in njegovo spremembo v treh urah, debelino snežne odeje, moč vetra in vlago v zraku. Poleg tega opazujejo obliko in vrsto oblakov, največjo vidljivost v kilometrih, razne pojave na tleh, plazovitost snežne odeje in podobno. Vremenski opazovalec iz Agencije RS za okolje Andrej Rekar, ki je med najmlajšimi v meteorološki posadki, je pojasnil, da so naloge dežurne posadke spremljanje vremena, zapisovanje podatkov vsako uro od 4. do 21. ure in preverjanje podatkov avtomatske meteorološke postaje, ki pošilja podatke v zbirni center Agencije RS za okolje v Ljubljano vsake pol ure. Iz opazovalnega prostora smo odšliv toplo zavetje planinske koče, kjer imajo meteorologi svoj delovni in življenjski prostor.
Poleg opazovanja tudi gospodinjska opravila
Na nekaj deset kvadratnih metrih so delovni prostori z računalniki in radijskimi postajami, manjši dnevni prostor, kuhinja, spalnica z dvema ležiščema in kopalnica. Tu nam je višji vodnik Kos predstavil delo: »Zbrane podatke zapišemo v dnevnik opazovanja, pripravimo depeše oziroma sporočila in jih vsako uro pošljemo v zbirni center na Agencijo RS za okolje v Ljubljano, od koder jih posredujejo na radijske in televizijske postaje, teletekst, internet itn.« Dežurna posadka na postaji ne zagotavlja informacij le za Agencijo RS za okolje, temveč tudi za gorsko reševalno službo, civilno policijo in potrebe enot SV, ki so na terenu na tem območju. Za informacije o razmerah jih pogosto kličejo tudi planinci ali turni smučarji, ki nameravajo v gore in bi radi informacije o vremenskih ter snežnih razmerah, predvsem o novem snegu, nevarnostih plazov in prehodnosti poti. Prav tako so člani posadke tisti, ki prvi pomagajo, če se v bližini Kredarice zgodi nesreča, kar pomeni, da je njihov obseg nalog precej širši kot le meteorološko opazovanje.
Prostega časa je pozimi malo
»Prostega časa na meteorološki postaji je pozimi zelo malo,« je povedal vojaški meteorološki opazovalec stotnik Zvone Sinkovič, saj jih poleg opazovanja čaka še veliko drugih dnevnih opravil. Dežurna opazovalca skrbita tudi za nemoteno delovanje meteoroloških naprav, zagotavljanje električne energije in povsem običajna gospodinjska opravila, kot so pospravljanje, priprava hrane, pomivanje posode in zagotavljanje pitne vode. Hrano in druge nujne življenjske potrebščine za desetdnevno izmeno pripeljejo s seboj s helikopterjem SV, ob nepredvidljivih vremenskih razmerah, ko morajo ostati na postaji še kakšen dan ali več, pa imajo na Kredarici še nekaj rezerv hrane. »Pozimi, ko so v visokogorju daljša obdobja slabega vremena, sva polovico izmen sama, poleti pa nas obiščejo planinci in prijatelji, tako da nama čas mineva hitreje,« je pojasnil stotnik Sinkovič in dodal, da proste ure večinoma izkoristi za gledanje televizije ter brskanje po internetu, rad pa prebere tudi kakšno zanimivo knjigo. Pravo zimsko idilo je prekinil zvok helikopterja, ki je čez Pokljuko na Kredarico pripeljal novo dežurno meteorološko posadko in naznanil, da se morava s fotografom Brunom Toičem pripraviti za vkrcanje v helikopter in na vrnitev v dolino. Vzleteli smo le nekaj minut pred tem, ko se nam je približal snežni vihar.
Marko Pišlar