Planinske zveze Slovenije - Celje, 12. aprila 2013 - je bila razdeljena na tri dele
V uvodnem delu kulturni program s slavnostnimi govorniki – predsednikom PZS Bojanom Rotovnikom, županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom in ministrom za obrambo Romanom Jakičem – ter prisrčnim nastopom mladih planincev planinske skupine OŠ Braslovče pod mentorstvom Irene Kumer in glasbenim nastop vokalne skupine Oktet 9, ki so s petjem polepšali skupščino tudi v nadaljevanju.
Skupščina PZS je v uradnem delu soglasno potrdila vsebinsko in finančno poročilo organov PZS za leto 2012, okvirni vsebinski in finančni program za leto 2014 ter pooblastila UO, da sprejme podrobni finančni načrt po posameznih dejavnostih oz. po stroškovnih mestih in ga tudi spremlja. Skupščina je razpravljala tudi o Častnem kodeksu slovenskih planincev, ki letos praznuje 40 let in po sklepu skupščine bo delovna skupina pripravila predloge sprememb in dopolnitev.
Župan MO Celje Bojan Šrot je delegatom planinskih društev, vodstvu PZS in gostom v čudoviti dvorani Narodnega doma najprej čestital in kot nekdanji alpinist in velik ljubitelj planin namenil vsem zbranim pozdravne besede – tudi iz lastnih doživetij. »Rezultat vašega odličnega dela in prizadevanj je tudi dejstvo, da slovenske planine letno obišče okoli 1,4 milijona obiskovalcev, zanje pa ste uredili kar 9000 km planinskih poti po vsej Sloveniji, za katere tudi vestno in prostovoljno skrbite. Zares impresivne številke. Spoštovani, naj bo 120-letnica razlog za ponos in spodbuda za uspešno delo tudi v prihodnje. Iskreno vam čestitam in želim še veliko nepozabnih dni tam, kjer je najlepše – v planinah.«
Najvišji predstavnik države na svečani skupščini, minister za obrambo Roman Jakič, je čestital za tako visoko obletnico organizacije, ki »se je v dolgem obdobju delovanja borila za slovensko podobo naših gora, bila uresničevalka vizij in nam toliko priljubila planinstvo, da je postalo ena najbolj priljubljenih športnih aktivnosti ter del slovenstva.« Ob pohvalah je poudaril tudi tradicijo slovenskega vojaškega gorništva, ki sega vse do avstro-ogrske vojske, obvladovanje gorskega sveta pa je bilo za Slovenijo strateškega pomena. »Ministrstvo za obrambo s Slovensko vojsko in Upravo RS za zaščito in reševanje je danes v mnogočem povezano s Planinsko zvezo Slovenije. Povezujejo nas tako skupne vrednote, kot sta domoljubje in spoštovanje gorskega sveta, kot tudi povsem konkretne oblike sodelovanja. Da so slovenske gore prepredene z markiranimi in zavarovanimi potmi ter lepo urejenimi planinskimi kočami, je velika zasluga generacij slovenskih planincev. Na Ministrstvu za obrambo se zavedamo, da je te pomembne pridobitve treba ohranjati za prihodnje rodove, zato bomo še naprej zagotavljali helikopterske prevoze opreme pri obnovi in markiranju planinskih poti ter ekološki sanaciji planinskih koč,« je o konkretnih sodelovanjih dejal minister Jakič, poudaril pa tudi pomembno sodelovanje na področju reševanja v gorah, kjer ministrstvo za obrambo zagotavlja visoko profesionalno dežurno posadko helikopterja Slovenske vojske in s tem prispeva k reševanju življenj ob nesrečah ter sodelovanje pripadnikov SV meteoroloških opazovalcev na Kredarici.
Predsednik PZS Bojan Rotovnik je v svojem slavnostnem nagovoru poudaril dolgo tradicijo planinstva na Slovenskem, 120-letno vztrajno širjenje planinstva in organizacije, ki se danes uvršča med najštevilčnejše, najprepoznavnejše in vsebinsko najbogatejše organizacije civilne družbe v Sloveniji. »Skrivnost našega uspeha je zagotovo prostovoljnost delovanja, ki je temeljna usmeritev tudi danes, ko takšnemu načinu delovanja čas zaostrenih družbenih razmer ni najbolj naklonjen. Ponosni smo na dosedanjo prehojeno pot slovenskega planinstva, ki so jo skozi desetletja nadelovali in vzdrževali naši predhodniki, danes pa z veliko motivacije in z značilno planinsko trmo njihovo delo nadaljujemo številni posamezniki, ki smo tako ali drugače vpeti v delo planinske organizacije.« Poudaril je tudi rezultate številnih navez v 120 letih: 1661 planinskih poti v skupni dolžini čez 9000 kilometrov, 176 planinskih koč, bivakov in zavetišč s prek 6000 ležišči, prek 5000 planinskih izletov, pohodov in tur letno, 25 programov strokovnega usposabljanja s področja planinstva, s čimer pomembno prispevamo k varnosti v gorah; slovenski alpinizem v vrhu svetovnega alpinizma, odlični uspehi športnih plezalcev, ustanovitev Slovenskega planinskega muzeja … Ob koncu je še dodal: »Čeprav je Slovenija v svetovnem merilu majhna država, pa to ne velja za slovensko planinstvo. Veliki uspehi na različnih področjih planinstva so tudi posledica množičnosti planinske organizacije, saj se s skoraj 60.000 člani, kar mimogrede predstavlja 2,8 % prebivalcev Slovenije, uvrščamo med deset največjih planinskih organizacij na svetu. Žal pa obsežno delo, ki ga prostovoljno opravljamo v korist slovenske družbe, ni ustrezno prepoznano s strani državnih organov, saj se moramo kljub bogati tradiciji in uspešnemu delovanju vedno znova in znova dokazovati skozi različne javne razpise, kljub temu, da je projektno delo le manjši del našega programa. A planinci smo vztrajni ljudje in bomo ne glede na razmere v družbi in državno podporo še naprej razvijali planinstvo, si prizadevali za še večjo varnost obiskovalcev gora in aktivno prispevali k varovanju gorske narave. Zavedamo se, da so gore le ene, zato je nujno, da vsi deležniki, ki smo tako ali drugače vpeti v gorski svet, sodelujemo in se usklajujemo ter se ob tem prilagajamo šibkejšemu, torej naravi.«
S svojim prihodom in nagovorom so slavnostni jubilej Planinske zveze Slovenije počastili predstavniki slovenskih in mednarodnih organizacij, kjer je PZS članica in s katerimi tesno sodelujemo: predsednik Mednarodnega združenja planinskih organizacij UIAA (združuje 82 planinskih organizacij, tudi PZS, iz 57 držav sveta) Frits Vrijlandt, ki je poudaril pomen dela z mladimi in dela mladih ter lednega plezanja v PZS in predvsem v svetu; predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez Janez Kocijančič, izpostavil je predvsem celovit pristop organizacije do ohranjanja narave, skrbi za planinske postojanke in poti, ter do vrhunskih športnih dosežkov in smelih ciljev v prihodnje. Zbranim je spregovoril tudi podpredsednik Club Arc Alpin – Združenja planinskih organizacij alpskega loka Danilo Škerbinek, ki je spomnil na leto 1995, ko je bila PZS povabljena na iniciativni sestanek planinskih zvez na območju Alp, PZS pa ima danes predstavnike v vseh organih in komisijah CAA. Predsednik Združenja planinskih organizacij Balkana (Balkan Mountaineering Union, BMU, PZS je pridružena članica BMU) Jovica Ugrinovski je spregovoril o pomenu organiziranosti PZS za planinske zveze Balkana in odličen zgled ter planinstvo kot način življenja; zbrane pa je nagovoril tudi kot predsednik Planinske zveze Makedonije. O vpetosti PZS v posamezne organizacije in o skupnem sodelovanju so spregovorili tudi mag. Martin Šolar, direktor Triglavskega narodnega parka, predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala Gregor Gomišček, v imenu OeaV (Oesterreichischer Alpenverein) predsednik deželne planinske zveze Koroške Joachim Gfreiner; glavni tajnik Planinske zveze Hrvaške Darko Berljak, ki je povezan s PZS tudi s številnimi skupnimi odpravami; član Upravnega odbora Planinske zveze Srbije Vladislav Matković, predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl, predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Felix Krope in starešina Zveze tabornikov Slovenije Jernej Stritih.
Slednje slovenske organizacije druži tudi skupno delovanje v Nevladni skupini za okoljsko in društveno zakonodajo, z Ribiško in Lovsko zvezo Slovenije pa ima PZS med drugim (skupaj še s Turistično, Čebelarsko in Kinološko zvezo Slovenije) podpisan dogovor o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Predstavniki slovenskih in mednarodnih organizacij so Planinski zvezi podarili ob tej priložnosti tudi številna priznanja so dobrem sodelovanju in delovanju.
Pripravila: Zdenka Mihelič
Fotografije: Feri Kropec