Večer, Okolje - Špela Sedič: Podoba edinega narodnega parka v Sloveniji se je v zadnjih letih močno spremenila. Kaj se mora zgoditi, da bodo končno sprejeti efektivni ukrepi? Morda referendum?
Triglavski narodni park (TNP) še vedno čaka na vseslovenski sporazum in prenovo Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je bil sprejet v daljnem času bivše Jugoslavije. Ali bo po skoraj treh desetletjih zakon končno spremenjen? Predstavniki organizacije Greenslo, ki je tudi član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, se že vrsto let trudijo za sprejem ustrezne zakonodaje, ki bi TNP zaščitila v skladu s strokovnimi merili IUCN (Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov). Pri tem sodelujejo z 20 nevladnimi organizacijami s področja narave in okolja, deležni pa so tudi podpore organizacij s področja kulture (med drugimi tudi SAZU).
Ime akcije - Prižgimo svečo Triglavskemu narodnemu parku - nosi poseben pomen. Vojko Bernard, predsednik Greenslo, na vprašanje, zakaj bi bilo TNP treba prižgati svečo, odgovarja: "TNP umira. Narava je vse bolj onesnažena. Jezera so tik pred izumrtjem, v zadnjih petih letih so se blazno spremenila. Stavbe gradijo brez ustreznih dovoljenj. Država je že pet let gluha, ne upošteva naših pozivov in prošenj."
Bernard meni, da za neuspelimi poskusi spremembe zakona stojijo interesi ministrstev: "Ministrstvo za obrambo je na Pokljuki gradilo asfaltirano tekaško stezo, ki verjetno ne bi služila le športnikom, ampak tudi enotam Nata. Ministrstvo za šolstvo in šport bi posodobilo skakalnice v Planici. Kar je prav - če si ne bi zamislili tudi nordijskega centra, ki bi segal do Tamarja, do koder je predvidena še izgradnja asfaltirane ceste. Ministrstvo za promet načrtuje povečanje in asfaltiranje letališča v Lescah, kjer načrtujejo tudi povečanje panoramskih preletov, po vsej verjetnosti čez TNP."
Ali so za umiranje TNP krivi tudi turisti? "Treba bi bilo poskrbeti za ozaveščenost ljudi in omogočiti ustrezne prometne povezave. Če bi to storili, bi se problematika začela reševati. Prilagodili bi se situaciji, saj jim drugo ne bi preostalo," pove Bernard.
Mladen Berginc iz sektorja za zavarovana območja Ministrstva za okolje in prostor pojasnjuje, zakaj se problem v tako dolgem časovnem obdobju še vedno ni rešil: "Zakon je bil dvakrat v parlamentu, a ni bil sprejet. Prvič je bil v bivši vladi 'odglasovan', drugič ga niso obravnavali zaradi poteka mandata." Očitke, povezane z nesodelovanjem in uveljavljanjem interesov različnih ministrstev, komentira kot neresnične: "To so zgolj natolcevanja. V vseh postopkih so institucije sodelovale in niso nasprotovale spremembam. Ves čas je potekal proces medsebojnega usklajevanja in iskanja skupnih rešitev."
Zaradi neuspešnih poskusov rešitve problema so leta 2007 v Greenslo začeli razmišljati o pobudi, da bi se na referendumu Slovenci odločili, ali sploh še potrebujejo svoj edini narodni park. Kakšni so načrti glede referenduma? "S pobudo nameravamo začeti v letu 2010. Naslednje leto pa naj bi bil referendum izvršen," o načrtih razlaga predsednik Greenslo.
Leta oblikovanja zakona
Zakon o Triglavskem narodnem parku je bil sprejet leta 1982. Danes nujno potrebuje spremembe, ki bodo upoštevale sedanji pravni red in družbene razmere. Z njim je treba zagotoviti upoštevanje mednarodnih standardov na področju zavarovanih območij, izvajanje evropskih direktiv o pticah in življenjskem okolju živali in rastlin. Pred šestimi leti so se začele aktivne pobude za realizacijo sprememb, vendar vse do danes še ni bilo konkretnih premikov.
Leta 2003 poslanec LDS Dušan Vučko v parlamentu predstavi predlog zakona, ki povzroči mnoge polemike. Predlog namreč omogoča vrsto posegov, ki bi lahko razvrednotili posamezna območja parka (na primer obalo Bohinjskega jezera); zmanjšuje osrednji del parka; omili varstveni režim; upravi parka ne daje avtoritete, ampak upravljalno vlogo; pozornost posveča razvojnim vprašanjem; zanemarja kriterije za mednarodne parke.
Februarja 2004 se koalicija enajstih nevladnih organizacij s področja varstva narave in okolja zbere na Bledu, kjer sodelujoči javno predstavijo poglede in predložijo konkretne pripombe. Glavna zahteva je vključitev strokovnih in nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in zainteresirane slovenske javnosti v pripravo in sprejemanje zakona.
Z zamenjavo vlade Vučko več ni poslanec, zadevo decembra 2004 prevzame poslanec LDS Jožef Školč. Sporoči, da je pripravljen sodelovati z nevladniki.
Decembra istega leta je na tiskovni konferenci predstavljena Spomenica o TNP, katero podpiše 23 nevladnih organizacij, v septembru je naslovljena na državni zbor in vlado. Organizacije predlagajo, naj pri novem zakonu sodelujejo pristojna ministrstva, strokovne institucije, lokalne skupnosti in nevladne organizacije. Koalicija želi, da vlada v času do sprejetja novega zakona omogoči izvajanje do sedaj veljavnega zakona ter prepreči sprejemanje neskladnih prostorskih in drugih odločitev.
Predstavniki koalicije v decembru in januarju opravijo razgovore s predlagatelji zakona. Nevladne organizacije na podlagi študije predloženega teksta zakona ter razgovorov sprejmejo enotni sklep - osnutek zakona o TNP ne zagotavlja kakovostnega razvoja narodnega parka.
Nevladniki oblikujejo ožjo delovno skupino za pripravo osnutka zakona, pripravijo izhodišča za zakon, februarja 2005 jih potrdi celotna koalicija nevladnih organizacij. Na podlagi Spomenice oblikujejo nov predlog zakona.
Špela Sedič