Janez Pikon: Cerkveni kompleks se je kot skelet ohranil vse do prve svetovne vojne, ko je ta skoraj uničen še vedno privablja številne obiskovalce na Sabotin. 
Čez solkanski most nas spremlja izrazita jutranja zarja in kmalu le izginemo v zavetrju, vsake toliko časa se skozi drevje odpre pogled na Solkan in Novo Gorico. V dobri uri po delno strmem in južnem pobočju dosežemo kapelico Svetega Valentina (538 m) in kasneje še vrh Sabotin. Predstavitev ostalin gotske cerkvice na jugovzhodu Sabotina, kjer se dviga visoki vrh Sveti Valentin (538 m) in so vidne obnovljene ruševine cerkvenega kompleksa. Na tem prostoru so konec 14. stoletja zgradili romarsko cerkev, kjer so opravljali bogoslužje do ukinitve v letu 1782.
Leta 1947 je bila po sabotinskem grebenu začrtana državna meja in območje je postalo domala nedostopno, kjer je po osamosvojitvi Slovenije je Sabotin izredno priljubljena izletniška točka. Cerkveni kompleks teritorialno pripada dvema državama, cerkev je na slovenski strani, bivanjsko - gospodarski kompleks pa na italijanski, zato so strokovnjaki z obeh strani državne meje začeli urejati arheološki park na Svetem Valentinu.
Arheologi so odkrili pravokoten tloris cerkve, grajene po vzoru romansko istrskih cerkva. V 16. stoletju so zgradili večjo cerkev z vhodno lopo, dogradili so poligonalno zaključen prezbiterij, nanj prislonili zakristijo, ob severno stranico vhodne lope še zvonik. Arhivski dokumenti iz 18. stoletja pričajo, da je imela cerkev tri oltarje, glavni je bil posvečen Blaženi Devici Mariji, stranska pa Svetem Valentinu in Sveti Barnabi.
Do danes so konservatorji približali obiskovalcem tloris najstarejše cerkvene zgradbe, delno rekonstruirali pozno gotsko cerkev, zvonik, zakristijo in vhodno ploščad. Na mestu odkrite baze glavnega oltarja je bila pozidana oltarna miza, ki ponovno služi cerkvenim obredom.
Po poti Valentina Staniča nas vodi pot, ki ni naporna je pa dovolj dolga. Največji vzpon opravimo takoj na začetku, ko se povzpnemo na Sabotin, ter pri tem premagamo največ višine.
Severno nad Solkanom in Novo Gorico na zahodnem robu Slovenije, kjer se stikajo sredozemski, dinarski in alpski svet, se dviga 609 metrov visok in dolg greben Sabotin, ki je poln naravoslovnih in kulturnozgodovinskih zanimivosti. Na njegovem vznožju teče smaragdna reka Soča, ki ločuje pobočje od sosednjih poraščeni vrh Sveta Gora in Škabrijel. Na Sabotin se lahko povzpnemo iz različnih smeri, vse pa so označene. Pripeljejo do zanimivih obeležij in ostankov iz prve svetovne vojne, navdušujejo s čudovitimi razgledi. Neizbrisano zgodovino je opaziti med mediteransko alpskim rastlinstvom. Na vrhu Sabotina si v nekdanji stražarnici ogledamo manjšo muzejsko zbirko iz prve svetovne vojne. Na znani gori je na ogled urejen obsežnen sistem kavern, skozi katerega se sprehodimo s svetilko. Sabotin je med prvo svetovno vojno preluknjan z mrežo rovov in kavern, ki se odpirajo na obe strani dolgega grebena poraščene gore.
Solkanski most je bil v času nastanka pred stoletjem znan kot most z največjim kamnitim lokom na svetu. Most v Solkanu je obnovljen, porušen je bil v času prve svetovne vojne.
Vir: Beatriče Žbona Trkman, univ. dipl. arheologinja in muzejska svetovalka
Janez Pikon