Slovenske novice - Uroš Praš: Ob besedi smučanje si nas večina predstavlja lepo, s teptalnimi stroji pripravljeno snežno podlago, naprave na smučiščih,
... ki nas čim hitreje ter čim udobneje pripeljejo na vrh izbrane proge, mnogi pa jo potem namesto po smučišču mahnejo na deviško bele strmine zunaj urejenih prog.
V začetku februarja bo minilo leto dni, odkar je na Voglu snežni plaz pod seboj pokopal komaj 17-letnika iz Škofje Loke. Z leto dni mlajšim prijateljem se je spustil v avanturo zunaj urejenih prog (freeride), kar ga je pod ledeno mrzlo gmoto stalo življenje.
Številni smučarji se nepripravljeni lotevajo takšnih izzivov, zato smo se z Rokom Zalokarjem, gorskim vodnikom in freeride smučarjem, in Petro Brajnik, našo najboljšo freeride deskarko, odpravili na delavnico na Vogel, kjer sta predstavila osnovne tehnike takšnega smučanja in deskanja ter osnove za gibanje v gorah v zimskih razmerah.
Po podatkih centra za obveščanje je nevarnost plazov v visokogorju nad 1500 metri druge stopnje, zato je na območjih z napihanim snegom, ki je slabo sprijet s podlago, ob večji dodatni obremenitvi možnost, da sprožite snežni plaz. Rok nam je razložil, da smučanje zunaj urejenih prog, v neokrnjenem gorskem svetu, daleč od množic zahteva mnogo znanja. Treba je poznati teren, po katerem se nameravamo spustiti, če ga ne poznamo, moramo zbrati čim več informacij tako z interneta kot tudi na kraju samem, proučiti snežno podlago, ki nas opozori na morebitni plazovit teren.
Ob tem Petra doda, da je opaziti vedno več takih, ki se podajajo na lov za pršičem. Veliko je odličnih freeride smučarjev s potrebno opremo, a to na žalost ni dovolj, znati jo je treba uporabiti. Mnogi pa se niti ne zavedajo, da človek pod plazom, če ga ne najdemo v 15 minutah, skorajda nima možnosti, da bi preživel, torej se lahko zanašamo samo na pomoč prijateljev.
Prva stvar, prikazana na delavnici, je bil snežni prerez. Rok Zalokar, vodja delavnice, nam je razložil nastanek vsake plasti snega v snežnem profilu, opisal mehanizme njegove preobrazbe in predstavil nevarne kombinacije različnih vrst snega. Naredili smo tudi test trdnosti snežne odeje, ki je pokazal na presenetljivo veliko nevarnost plazu na izbranem pobočju. Poudarek delavnice je bil tudi na pravilni uporabi plazovnega trojčka: žolne, lopate in sonde. Ti trije predmeti tvorijo poleg prve pomoči osnovno opremo vsakega freeriderja in turnega smučarja. Prav poznati, kako deluje in kako jo uporabiti, je lahko v ključnem trenutku, ko gre zares, življenjskega pomena.
Izvedeli smo, da žolna sprejme signal zasutega pod snegom že na razdalji 40–80 metrov. Današnja tehnika pa nam omogoča, da zasutega najdemo hitro tudi v globini do dveh metrov in do pol metra natančno. Vsaka žolna dela drugače, zato jo je treba pred tem spoznati, da se ne lovimo, ko gre zares. Dodajmo, da bolj ko je nesrečnik globoko, manj natančna je žolna, zato pa imamo sondo.
Ob tem ni odveč omeniti, da je smučarsko središče Vogel meka za freeride smučarje in da je to edini smučarski center v Sloveniji, kjer si lahko plazovno opremo za simbolično ceno tudi izposodimo, poleg tega pa tam skoraj vsak konec tedna potekajo takšne delavnice.
Uroš Praš