Peter Podgornik: Bolj kot sem se bližal koncu priprave gradiva o severozahodni steni Planje za splet, bolj sem občudoval plezalna dejanja Miroslava Svetičiča - Slavca.
Prijatelja, doma iz Šebrelj s katerim sva se spoznala pred tridesetimi leti in marsikaj doživela skupaj. Ravno sedaj mineva petnajst let, ko je ob priliki solo plezanja nove smeri v zelo zahtevni steni Gašerbruma IV za vedno ostal v večnem objemu visokih gora.
Spomnim se ga kot človeka polnega energije z izrednim čutom za iskanje novega, lepšega, težjega. Njegov preprost rek »fantje grimo u griče«, ki ga je gnal po vseh gorstvih zemeljske oble, kjer je zmeraj našel kaj novega in splezal v svojem stilu me vedno spremlja na poti spominov. Stalno je presenečal s plezalnimi in drugimi življenskimi dogodivščinami. Velikokrat je hodil po robu, česar se je dobro zavedal.
Bil je eden tistih, ki je praznoval rojstni dan večkrat na leto. Včasih se je vrnil, ko so drugi že mislili, da ga ne bo več nazaj. Tako smo ga nekateri zaman dolgo čakali po njegovi zadnji odpravi v Pakistan. Številne nove smeri in težke ponovitve, ki jih je Slavc splezal nemo pričajo o njegovih plezalskih sposobnostih. Prispevek o severozahodni steni Planje posvečam njemu v spomin, ki je tu splezal idealne naravne linije in bo za vedno ostal najbolj divji gams, ki je v tej mogočni steni našel večini nedosegljive prehode.
Na levi strani, blizu sedla Planja, kjer je križišče planinskih poti, ki pridejo iz smeri Vršiča in iz Kriških podov, jo zaključuje markanten, samostojen steber z Utrujenim stolpom v bližini, naslonjenim na glavno steno. Markirana planinska pot pripelje iz sedla Planja do severovzhodnega vrha. Greben, ki se spušča z jugozahodnega vrha Planje po jugozahodni rami-grebenu do škrbine nad krnico in nadaljuje preko Prevčevega stolpa, Kancelnjev, Germljata in Goličice, se umiri v strmih gozdnatih vesinah Debele peči nad Logom v Trenti. Od tam so imeli nekoč Trentarji pristop na Planjo po stezi skozi korita Mlinarice, po gamsjih stečinah do krnice za Zidno steno med Kancelji in Planjo, po grapi v škrbino levo od Prevčevega stolpa in jugozahodni rami-grebenu na vrh.
Zahtevna stena je doživela prvi plezalni obisk v koncu štiridesetih let prejšnjega stoletja. Grapa ob Utrujenem stolpu je po več kot desetih letih samevanja dobila nove sosede, počasi so nastajale nove smeri v levem delu stene. V koncu šesdesetih je bila v predelu, ki deli severno od severozahodne stene, preplezana smer Mansarda, gotovo najbolj priljubljena in obiskana smer med plezalci. Sedemdeseta leta so prinesla še par novih smeri, pravi razcvet pa je stena doživela v začetku osemdesetih let. Sledile so nove smeri in variante ter zahtevne ponovitve poleti in pozimi. Iz spiska avtorjev novih smeri je razvidno, da se je med njimi zvrstilo kar lepo število slovenskih vrhunskih plezalcev določenega obdobja. Med plezalkami prednjači po opravljenih ponovitvah Marija Sabolek-Frantar - Mariča, med plezalci pa si gotovo posebno mesto zasluži neumorni in nepozabni Slavko Svetičič - Slavc. Različne Slavčeve soplezalce sem spraševal za kakšen njegov plezalni posnetek, Edo Kozorog je lepo povedal, če si plezal s Slavcem nisi imel časa fotografirati.
Mlajša generacija je v zadnjih dveh desetletjih poskrbela za kvalitetne proste ponovitve zahtevnih smeri.
Da so nekatere smeri v severozahodni steni Planje, ki ne sodi med zelo visoke stene, zares zahtevne, priča tudi podatek o številnih bivakih med plezanjem novih smeri. Danilo Cedilnik - Den, ki je v Planinskem vestniku opisal plezanje Mansarde, se je bivakiranju ali nabiranju revme za stare dni še posebej posvetil.
Takole je steno Planje opisal znan plezalec in pisec Franc Avčin, ki je konec pedestih let prejšnjega stoletja v družbi Dara Dolarja in Toneta Jegliča sedel na Prevčevem stolpu po opravljenem grebenskem prečenju iz smeri Goličica preko Germljata in Kanceljev. Ostenje Planje sodi v vrsto sten, o katerih se ne govori. Pravijo, da so Julijci že izplezani, vse preostalo da je le še »šoder«. Pa stoji nad Mlinarico stena vsaj 500 metrov neprekinjenih plati in stolpov, kot jih nima Civetta. Le sem vi, ki veste povedati, da pride za vas v poštev samo šest plus! Ena sama smer menda drži tam preko, a močno na vzhodu preko šibkega pasu blizu Utrujenega stolpa. Vse drugo pa je deviško in bo spričo naše širokoustnosti še doIgo ostalo tako, vsaj dokler stene ne dobe na nos kaki tujci.
Opomba: Posebna umetnost je bilo urejanje gradiva za objavo. Zapuščina podatkov o severozahodni steni Planje je bila kljub želji redkih posameznikov, da jo uredijo, zelo nepopolna. Končna obdelava je zahtevala poseben študij in veliko stikov s še živečimi avtorji novih smeri, ponovitev in drugimi. Zidna stena, ki je nekakšen spodnji prizidek severozahodne stene Planje, je že dalj časa urejena in dostopna uporabnikom spleta.
Peter Podgornik