Primorski dnevnik: ... (ne)pričakovano na svetovni vrh
Po zadnji etapi svetovnega pokala v gorskem teku Skyrunner World Series je bil Žabničan Tadei Pivk okronan za končnega zmagovalca v izredno zahtevni mednarodni konkurenci.
Postavni 34-letni član kluba Aldo Moro-Team Crazy Idea, je sicer v kraju Limone del Garda na 23,5 km dolgi progi s 5600 metri višinske razlike osvojil drugo mesto, kar je bilo tudi dovolj, da je ohranil prednost v skupnem seštevku.
Po več sezonah vam je uspel preboj v sam vrh mednarodne konkurence gorskih tekačev. Odločujoč je bil drugi del sezone. Ali ste letos spremenili način vadbe?
Resnici na ljubo zmage v svetovnem pokalu nisem planiral. Priznati moram, da svojih nastopov ne pripravljam po strogo zastavljenih načrtih in vadbenih tabelah. Sezono sem pomladi začel dobro, ko sem v maju že dosegel dobro formo. Zmagal sem na etapi v španski Zegami, nato sem bil dva meseca brez nastopov na svetovni ravni. V tem času sem dobro treniral in držal to dobro formo vse do zadnjega nastopa pretekli konec tedna.
Lahko razkrijete, koliko časa posvečate treningom?
V letošnji sezoni sem res veliko treniral, vsaj po dvakrat na dan. Kilometrov ne štejem, saj ne opravljam velikih razdalj. Včasih kolesarim, vadim tudi v fitnesu.
Kje pa najraje tečete in kolesarite?
V okolici Žabnic in Trbiža. Ne jemljem v poštev možnosti, da bi sedel za volan avtomobila in se peljal kam drugam. Startam od doma in se odpravim na Belopeška jezera, na Višarje, čeprav teku v klanec posvečam le en del priprav. Raje tečem po položnejših stezah.
Računate na pomoč trenerja ali podobne figure?
Že štiri sezone mi sledi trener in osteopat Luigino Boccolini iz Čedada. Pri tem športu je obremenitev sklepov in mišic izjemna. Fizično moraš biti 100 odstoten, zato je pomoč take osebe izrednega pomena.
Tudi prehrana je pri vztrajnostnih športih bistvenega pomena. Sledite posebni dieti?
Jem popolnoma normalno, ob tem pazim, da je moj vsakdanji jedilnik uravnotežen.
Letos ste nastopali tudi v ZDA, točneje v Montani in azijskem Hong Kongu, kar nedvomno predvideva tudi večji finančni zalogaj. Kdo vam pomaga in koliko sredstev zberete v sezoni?
Nekaj je tehničnih pokroviteljev, drugače imam malo sponzorjev, nekaj tudi zelo majhnih. Upam, da jih bo drugo leto več. Recimo, da za daljša potovanja in nastope v tujini odštejem do 2.500 evrov. V Hong Kong sem bil povabljen, tako da sem dobil povračilo potnih stroškov. V nagradnih skladih večjih prireditev so prisotne tudi denarne nagrade, a ne velike. Malenkostno pomagajo.
Tudi vaša zaposlitev je vezana na gore in prav tako je ta korak stran z vašega doma. Zaposleni ste kot žičničar pri podjetju Promotur.
V bistvu skrbim za smučarske proge. V poletnih mesecih, včasih tudi med zimo, sem zadolžen za vzdrževanje smučarskih naprav ali pa za varnost na samih smučarskih progah, drugače nadzorujem dogajanje ob vstopu in izstopu s sedežnic.
Niste le gorskih tekač, pozimi ste tudi turni smučar. V tej disciplini prav tako žanjete uspehe. Že razmišljate o zimski sezoni?
Tekaške preizkušnje so letos zahtevale precej fizičnega, predvsem pa psihološkega napora. Nekaj časa bom počival. Zimske sezone še nisem začrtal.
Pri 34 letih tekač, v vašem primeru gorski, stopa v obdobje zrelosti, ko lahko izkaže maksimalni potencial. V zadnjem času pa se se tudi v tem športu uveljavljajo izredno mladi konkurenti. Med temi je 20-letni Švicar Remi Bonnet, ki vas je premagal v zadnji etapi svetovnega pokala.
Res je. Zanj sem že vedel, da je v vrhunski formi in da ga med tekmo sploh ne smem pogledati. Je mlad, dobro trenira in je precej suh: visok je skoraj kot jaz, ima pa 20 kg manj. Je velik talent. Upam zanj, da bo dalj časa obdržal to neverjetno kondicijo. Bonneta sem v Limoneju pustil kar mimo, tekel sem svojo tekmo in jo dobro upravljal, saj sem ves čas za sabo držal neposredne tekmece za naslov. Po drugi strani moj trener mi v prispodobi pravi: lahko precej izboljšaš katerikoli avtomobil, paziti pa moraš, da bo njegov motor tudi trajal čim več.
Izredno napornemu in za marsikoga noremu športu se je s časom približalo veliko rekreativcev in ljubiteljev gora. Veliko so prispevali specializirani spletni portali pa tudi vse bolj izdelani videoposnetki teka v naravi. Tudi sami boste zdaj deležni večjega medijskega interesa, kako pa gledate na razvoj tega športa?
V svojem potovanju v Hong Kong sem se srečal z izjemno kaotičnim dogajanjem velike metropole in opazil, koliko ljudi išče sprostitev. Vedno več ljudi teče in vedno več so se približali temu športu, saj so naveličani mestnega vrveža in hitrega sloga življenja. Ljudje si želijo zapustiti mestni vrvež in se približati naravi, saj je v naravi še lepo.
Po mednarodnem uspehu, kateri so vaši srednjeročni športni načrti?
Gorskemu teku se posvečam že deset let in še bom pri tem vztrajal, ker v tem preprosto uživam. Fizična kondicija in zdravje sta dobra, tudi hujših poškodb ni bilo. Upam, da bom lahko pri tem vztrajal še nekaj let.