Bojan Ambrožič: ... prek Planike; z ogrevanjem smo začeli na Zasipski planini v Krmi
Vsi vodniki smo isti. Že res da radi vodimo v kakšne skrite in malo znane kotičke. Ampak vseeno je en čisto poseben užitek peljati kolege na Triglav. Tako sem kolega Dejana in Danila peljal na gorsko-tekaški krst na Triglav. Zame pa je bil to že peti tovrsten tek.
Z ogrevanjem smo začeli na Zasipski planini v Krmi. Tik pred tem pa sem dobil SMS Klemena Trilerja če želim jutri teči na Kredarico. Očitno bo ta vikend Triglav kar oblegan z gorskimi tekači. To me nič ne čudi, saj je le še točno 14 dni do Gorskega teka na Grintovec. In ta vikend je zadnja priložnost za piljenje forme. Moja forma je malce na stranpoti, saj sem zaradi priprav na Evropsko prvenstvo v gorskem teku treniral predvsem hitrost in ravnino. Med tem ko si potrebnih višincev in pa moči v nogah nisem uspel nabrati.
Pri lesi v Krmi smo pritisnili štoparice in se zagnali proti Triglavu. Iz preteklih podobnih treningov se mi je zdelo da imam največ rezerve še v spodnjem ravninskem delu proge, ki sem ga doslej vedno pretekel prepočasi. Zato sem se že na začetku precej resno zagnal. Ali je to napaka ali ne bo na vrhu pokazala štoparica. Pa tudi ni važno, saj ravno zato so treningi da se delajo napake. Na teku na Grintovec pa si prehitrega začetka res ne gre želeti.
Lepo nam gre v začetnem kilometru skozi bukov gozd v spodnji Krmi. Potem pa smo prišli nad gozdno mejo, kjer je za tek precej neprijeten grušč. Zato sem tu večino časa raje hitro hodil. Dejan mi še vedno tesno sledi, Danilo pa se je odločil za nekoliko bolj rezerviran tempo. Na vrhu gruščnatega pekla, kar preletimo ravnico Vrtačo in se zaženemo v breg proti Malemu polju. Na Malem polju je zadnja priložnost za predah, saj kasneje strmina več ne popušča.
Pri koritu na koncu Malega polja smo zavili na bližnjico po strmih travah proti Prgarci. Naš vmesi čas pri pastirskem stanu je bil le pet sekund slabši, od mojega lanskega časa (40 min 15 s). Na strmini pod Kurico pa se mi je že začelo močno poznati da v nogah nimam dovolj višincev. Skorajda celotno pot od Prgarce do Konjskega sedla z Dejanom prehodiva. Na Konjskem sedlu sva komajda pod eno uro (59 min 15 s). Vendar je sledilo olajšanje, saj je pot proti Planiki, veliko lepša in položnejša kot ta pod Kurico.
In res nama proti Planiki kar dobro steče. Tek ni najlepši, ampak vseeno se hitro dvigava pod južna ostenja Triglava. Zaradi goste megle spregledava eno ali dve hitri bližnjici. Vseeno sva na Planiki dokaj solidno v 1 h 18 min. Takoj za Planiko se pot vzpne še čez eno večje snežišče. Vendar le to zaradi številnih stopinj in južnega snega ne predstavlja nobenih težav. Takoj za tem pa se začne še boj s klini in jeklenicami proti vrhu Triglava. Če bi človek prišel do tu spočit, bi lahko marsikaj pridobil na času. Tako pa le gre tako hitro kot še dopuščajo noge.
Na našo veliko srečo je ljudi na Triglavu zelo malo. Celo pot smo jih srečali mogoče le en sam ducat. Razlog je bil verjetno v tem da je bilo napovedano slabo vreme. Vendar smo naleteli na idealno vreme za gorski tek. Temperature ravno prijetne in pa pravo brezvetrje. Prav na vrhu Triglava se je pokazalo celo Sonce. Tako da je bilo gor celo topleje kot v dolini. Na vrhu pritečem v 1 h 50 min, kar je moj daleč najslabši čas. Kmalu za tem pa na vrh prisopiha še Dejan. Danilo pa se je odločil da bo tekel le do Planike.
S Triglava sestopiva proti Kredarici, saj me zanima kako so lani popravili pot. Prej so bili na tej poti skorajda samo klini, brez jeklenic. S pojavom in (na srečo) tudi z množično uporabno samovarovalnih kompletov pa je postalo logično da se klinom pridružijo še jeklenice. In res je sedaj pot zelo lepo ojekleničena, nekje celo dvojno. Debate o tem ali je to potrebno ali ne bom prepustil drugim. Vsekakor menim da je bila odločitev pravilna. Na Triglavu tako ali tako že dolgo časa ni ničesar več “naravnega”. Nove jeklenice pa samo dodatno prispevajo k varnosti. Snega na Triglavu (razen pri Aljaževemu stolpu) ni več, tudi snežišča ob vstopu v plezalno pot na Kredarici je izginilo. Je pa zato še ogromno snega na območju Kotla oz. Triglavskega ledenika.
Lep gorsko-tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič