Boris Štupar 24.01.2013 06:29 1966 0

Temna noč je

Med Grintovci: Siva stena se vzdiguje nad pobočjem in zastira pogled na celo nebo. S stezice skrenem navzdol. Po kamenju, ki s stene odpada in se kopiči pod njo, se spuščam, dokler ne zagledam temne silhuete. Šibek snop naglavne svetilke usmerim v ležeče telo. Pogled ni strašen.

Vso pot navzgor sem hodil sam, le pod odcepom za Gamsov skret sta bila znanca, ki sta počakala na prihod gorskih reševalcev. Zeblo ju je in naveličana čakanja sta hotela sestopiti. Pokažeta mi, kje je ponesrečeni mladenič.

Potovanje

In tu in tam. Le bežno potovanje.
Drevo in stolp. In hiša. Gora. Hrib.
Kot žalost mrzla. Kakor tihe sanje.
Odhajaš. Truden in težak utrip. …

Srečko Kosovel, Izbrane pesmi,
Slovenski knjižni zavod 1949

Odložim polovico nosil, ki sem jih prinesel. Železje grobo zaškrta na ostrem kamenju. Zamenjam majico, ker bo treba še nekaj časa počakati … Usedem se in se zastrmim v nebo. Senci Kompotele in Mokrice zakrivata blesk mestnih luči, le svetlobni sij moti blesk zvezd. Tudi fant, ki leži poleg mene, gleda v nebo. Njegov obraz ne kaže trpljenja, je spokojen, miren in lesk v očeh je še prisoten. Ugasnem luč, a ne morem premišljevati. Misli ni! Zvezde vse bolj in bolj bleščijo. Oči se privajajo na temo in obrisi Grintovcev so vse bolj jasni …

Prižgem luč, pogledam v fanta. Mirno strmi. Premaknem roko in mu z dlanjo povsem nalahno poskusim zapreti veke, vendar se te pomaknejo nazaj. Ponovno ugasnem luč in mirno čakam …

Boris Štupar
Podlom, 22. januar 2013