Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Sneg skriva polno pasti, a tudi lepega in koristnega, le poznati ga moramo. Kaj še čakate, hitro nanj, dokler ga še imamo, počasi ga bo treba namreč, vsaj v nižinah, spomeniško zaščititi…
| |
 |
|
| |
V gorskem svetu, na sliki je koča pod Bogatinom na Komni, natančneje na planini Na kraju, morajo biti ostrešja še posebej strma in močna. (Foto: Miha Pavšek) |
|
Kako malo je potrebno, vsega nekaj ur močnega sneženja in že nam nasuje obilico snega! A kaj, ko se zgodi to sorazmerno redko, še posebej v osrednji Sloveniji, ki je najgosteje poseljena ga zato morda tudi najbolj občuti. Le na pravem mestu in nadmorski višini se morajo srečati različno vlažne in tople zračne mase, pri čemer je pomembno tudi to, da se strižejo. Natančneje, spodaj mora vztrajati hladen zrak, zgoraj pa bolj vlažen, a ne preveč topel, ker potem dežuje. Predvsem pa morajo tovrstna srečanja potekati dlje časa na istem mestu. In prav to se je zgodilo prejšnji teden, žal ponekod močne padavine niso pripomogle k temu, da bi se ohladilo do tal, saj je bilo ozračje že preveč segreto, zato je prišlo do žledu. Po tem naravnem pojavu so med najbolj znanimi Brkini, kjer uspeva tudi prvovrstno sadje. 1500 ha polomljenega drevja, med katerim je tudi sadno, niso mačji kašelj, čez to primorsko pokrajino pa potekajo tudi pomembni daljnovodi. Na teh je lahko škoda še hujša.
VODNATOST SNEŽNE ODEJE IN SNEŽNA OBTEŽBA
Obilica snega po nižinah osrednjega dela Slovenije se je po sneženju do sredine tega tedna zaradi temperatur nad lediščem hitro sesedala. Nekaj vode je iz nje odteklo, še več pa jo je ostalo. In prav ta voda »snežnega« porekla je izjemno pomembna konec spomladi in v začetku poletja, saj lahko z njeno pomiočjo premagamo hidrološko sušo. Seveda tovrstni pridelek nižinskih območij odteče že v začetku spomladi, bolj pomembno pa je snegovje in plazovje višje zgoraj, ki vztraja dlje časa. Snežna odeja je sicer v Sloveniji pogost pojav, ki lahko po nižinah leži tudi več mesecev. Od vrste snega in kasnejšega razvoja vremena pa je odvisno, kakšne obremenitve predstavlja za najrazličnejše objekte snežna odeja. Vodnatost snežne odeje pa nam pove količino vode v snežni odeji, s tem pa posredno tudi težo snežne obtežbe. Kakšna je največja snežna obtežba v vaših krajih, si lahko ogledate na javno dostopnem tematskem zemljevidu na spletnih straneh ARSO (http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/karte/karta4049.html), ki so jo pripravili na temelju podatkovnega niza 1951–2005.
POVEČANJE OBTEŽBE NA RAČUN DEŽEVNICE
Pomnimo v Sloveniji imate lahko naloženo na strehi od nekaj deset kilogramov pa do blizu tone (v gorah tudi več ton…) snega na kvadratni meter ostrešja. Odvisno pač od tega, kje ste doma. V alpskih dolinah in višje zgoraj moramo biti brez dvoma pozorni na to, da vam ne bodo naredili le lepe strehe (in ne take, za enkratno uporabo), temveč mora biti ta tudi varna. Debelejša snežna odeja je sposobna vpijati lastno snežnico, ki nastaja med taljenjem snega kot tudi deževnico, zato so takrat obtežbe še večje. To pomeni, da kljub taljenju vodnatost snežne odeje ne pada tako hitro, kot bi sklepali samo po taljenju. Vodnatost snega je tudi dober pokazatelj količine padavin, kar je uporabno zlasti v gorskem svetu, kjer ni padavinskih merilnih postaj ali pa so zelo redko in prostorsko neenakomerno razporejene. Pred časom so slovenski geografi z meritvami vodnatosti snega na osrednjem grebenu Spodnjih Bohinjskih gora – to je gorska pregrada, ki loči Bohinjsko in Baško dolino – ugotovili, da je količina padavin tam za okrog 40 % višja kot na njegovem severnem robu, kjer sicer stoji meteorološka postaja Vogel. Sneg skriva polno pasti, a tudi lepega in koristnega, le poznati ga moramo. Kaj še čakate, hitro nanj, dokler ga še imamo, počasi ga bo treba namreč, vsaj v nižinah, spomeniško zaščititi…
Miha Pavšek