Frank Westerman - Nekdanji novinar, sedaj pisatelj (Most čez Taro, Najbolj črn scenarij, Inženirji duše …). Všeč so mu zgodbe, o katerih ne piše nihče. Napisal je tudi knjigo o gori Ararat, ki je, tako kot sam pravi, njegova najbolj osebna knjiga.
Pisanje o gori ga je bolj izpolnilo kot plezanje, ker je pač boljši pisatelj kot plezalec.
Odlomek iz intervjuja - Težko je živeti kot junak, a umreti je lahko
Katera je vaša osebna zveza z goro Ararat, ki ste ji posvetili celo knjigo?
Ararat ima velik pomen predvsem za Armence po svetu. Če obiščete neko armensko družino, ne glede kje na svetu, lahko pričakujete, da boste v stanovanju videli obešeno sliko Ararata in to na pomembnem mestu. Vendar pa ima ta gora več obrazov, to je tako simbolično kot tudi mitološko mesto. Kar se mene tiče, sem prvič slišal za Ararat, ko smo kot otroci brali Biblijo. V zgodbi o Noetovi barki je omenjeno, da je barka obstala na vrhu te gore. Že tedaj se mi je beseda vtisnila v spomin.
Kakšno mesto zavzema Ararat v zemljepisnem smislu? Ima kakšno posebno, mistično ozračje ali je to samo lepa gora, oziroma vulkan?
To je veličastna gora, ki je zanimiva na več načinov. Gledano geološko je to gora, ki se nahaja na mestu stika velikih tektonskih plošč, kar pojasnjuje vulkansko aktivnost na Araratu, kot tudi pogoste potrese v Armeniji. Ima tudi simbolični pomen, ker se tu srečuje evropski in arabski svet, krščanstvo in islam. Na tem področju žive Armenci, Kurdi, Turki, Iranci in drugi. Geopolitično je Ararat eno od ključnih mest. Za časa Sovjetske zveze, ko je bila Armenija njen sestavni del, je bila na vrhu gore opazovalnica, saj je bila Turčija del NATA. S tega mesta je bilo mogoče videti tudi velik del muslimanskega sveta. Prav tako se tega še danes poslužujejo za nadziranje Bližnjega vzhoda. Celo področje je občutljivo in dodobra militarizirano. Nedavno je skupino nemških turistov zajela osvobodilna organizacija PKK.
Ali se meša vaše novinarsko delo in vaše knjige, ki jih pišite? Ali odkrijte kot novinar temo, ki jo pozneje detajlno obdelate v knjigi, ali se to izloča?
Gre za različne stvari. Kot dopisnik sem bil v devetdesetih na Balkanu, obšel sem vse države, ki so nastale po njenem razpadu, nastanjen pa sem bil v Beogradu. Pozneje sem bil premeščen za dopisnika v Moskvo. Seveda se tudi v novinarstvu poslužujem pripovednih tehnik, a pisanje knjige je nekaj povsem drugega. Kot novinar sem se trudil biti kar se da objektiven in se nisem nikoli opredeljeval na določeno stran. Kot pisatelj pa eksplicitno uporabljam subjektivno točko pogleda in vse kar pišem je zelo osebno. Ararat je moja najbolj osebna knjiga, ki se ukvarja tako z mojim otroštvom kot z duhovnostjo in življenjem. S knjigo želim bralca prijeti za roko in ga popeljati na skupno potovanje, kar pa kot novinar ne počnem. ...
Tportal.hr, kultura/knjizevnost - Gordan Duhaček: Teško je živjeti kao junak, umrijeti je lako