Dnevnik, Streha sveta – Slavoj Žižek: Poročila v medijih nam vsiljujejo sliko, ki je videti takšna: Ljudska republika Kitajska, ki je leta 1948 protizakonito zasedla Tibet, je desetletja brutalno in sistematično uničevala ne samo tibetansko religijo, ampak identiteto Tibetancev kot svobodnih ljudi.
Pred kratkim je proteste tibetanskega ljudstva ponovno grobo zadušila s policijskimi in vojaškimi silami. Ker Kitajska gosti letne olimpijske igre, je dolžnost vseh nas, ki ljubimo demokracijo in svobodo, da pritiskamo na Kitajsko, naj Tibetancem vrne, kar jim je odvzela - državi s tako porazno sliko zaščite človekovih pravic ne moremo dopustiti, da zamaže podobo plemenitih olimpijskih iger. Kaj bodo storile naše vlade? Bodo popustile ekonomskemu pragmatizmu ali pa bodo mobilizirale svoje sile in postavile najvišje etične in politične vrednote nad kratkoročne ekonomske interese?
Res je, da kitajska dejavnost v Tibetu vključuje mnoga dejanja morilskega terorja in uničenja, pa vendar mnoge poteze motijo to podobo "boja dobrih proti zlim". Tukaj je nekaj točk, ki bi jih moral upoštevati vsak, ki presoja nedavne dogodke v Tibetu:
Ni res, da bi bil Tibet do leta 1949 neodvisna država, ki jo je Kitajska nenadno okupirala. Zgodovina odnosov med Tibetom in Kitajsko je dolga in kompleksna. V njej je Kitajska pogosto igrala vlogo zaščitnika - naj zadošča to, da je protikomunistična stranka Kuomintang prav tako vztrajala pri kitajski suverenosti nad Tibetom. Sam izraz dalajlama je dokaz za interakcijo: združuje mongolsko besedo za ocean "dalaj" in tibetansko "bla-ma".
Pred letom 1948 Tibet ni bil paradiž, ampak dežela skrajno trdega fevdalizma, revščine (življenjska doba je bila nekaj nad trideset let), endemične korupcije in državljanskih vojn (zadnja med dvema meniškima frakcijama je potekala leta 1948, ko je Rdeča armada že trkala na vrata!). Vladajoča elita se je bala socialnih nemirov in dezintegracije in je prepovedala vsakršen industrijski razvoj, tako da so morali vsak košček kovine uvažati iz Indije; to pa eliti ni preprečevalo, da ne bi svojih otrok pošiljala na šolanje v angleške šole v Indiji in prenesla svojih finančnih sredstev v angleške banke.
Kulturne revolucije, ki je v šestdesetih letih razvalila tibetanske samostane, niso Kitajci preprosto "uvozili": med kulturno revolucijo je v Tibet prišlo manj kot sto rdečegardistov, mlado drhal, ki je požigala samostane, so sestavljali v glavnem Tibetanci. Cia ima od petdesetih let naprej dolgo zgodovino sistematičnega in globokega vmešavanja v spodbujanje protikitajskih demonstracij v Tibetu, tako da Kitajski strahovi pred zunanjimi poskusi destabiliziranja Tibeta niso niti najmanj "iracionalni". (Glej detajlno študijo Kennetha Conboya in Jamesa Morrisona The CIA's Secret War in Tibet.) Televizijske slike dokazujejo, da v Tibetu ne gre več za mirne "duhovne" proteste menihov (kakršni so bili v Burmi pred letom dni), ampak (tudi) za drhal, ki požiga in ubija navadne kitajske priseljence v njihovih trgovinah. Tibetanske proteste je treba meriti po istih merilih, po katerih sodimo druge proteste: če Tibetanci lahko napadajo kitajske migrante v lastni državi, zakaj Palestinci ne smejo napadati izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu?
Res je, da so Kitajci silovito investirali v ekonomski razvoj Tibeta, v njegovo infrastrukturo, izobraževalni in zdravstveni sistem in tako naprej. Grobo rečeno: kljub očitni represiji Tibetanci nikoli niso uživali takšnega življenjskega standarda kot danes. Revščina je danes večja v nerazvitih zahodnih kitajskih ruralnih provincah kot pa v Tibetu: suženjska otroška delovna sila v tovarnah opek (med drugimi), porazni pogoji v zaporih in tako naprej.
V zadnjih letih so Kitajci spremenili svojo strategijo v Tibetu: tolerirajo depolitizirano religijo in jo včasih tudi podpirajo. Bolj kot na golo vojaško prisilo se zanašajo na etnično in ekonomsko kolonizacijo. Tibetansko prestolnico Llasa spreminjajo v kitajsko verzijo kapitalističnega divjega zahoda s karaoke bari, povezanimi z disneyjevskimi "budističnimi parki atrakcij" za zahodne turiste. Skratka, televizijske slike brutalnih kitajskih policistov in vojakov, ki terorizirajo tibetansko prebivalstvo, skrivajo veliko bolj učinkovito družbenoekonomsko transformacijo v ameriškem stilu: v desetletju ali dveh bodo Tibetanci zvedeni na položaj Indijancev v ZDA. Zdi se, da se je Kitajska komunistična partija končno naučila lekcije: koliko so pri uničevanju tradicionalnih družbenih vezi vredni zatiralska moč tajne policije, taborišča in rdeča garda, ki uničuje svetišča, v primerjavi z močjo nebrzdanega kapitalizma? Kitajci delajo to, kar zahod počne ves čas: od Brazilije in Amazonije, od Rusije in Sibirije do ZDA in njenega zahoda.
In nenazadnje. Razlog, da mnogi ljudje na zahodu sodelujejo v protestih proti Kitajski, je ideološki: tibetanski budizem, ki ga spretno propagira dalajlama, je ena glavnih referenčnih točk hedonistične spiritualnosti nove dobe, ki hitro postaja sodobna dominantna ideologija. Naša fascinacija s Tibetom iz Tibeta dela mitično entiteto, v katero projiciramo naše sanje. Ko ljudje žalujejo za tradicionalnimi oblikami tibetanskega življenja, jih v resnici ne skrbijo resnični Tibetanci: kar hočejo od Tibetancev, je, da bodo pristno spiritualni za nas, namesto nas, zato, da se bomo lahko še naprej igrali našo absurdno potrošniško igro. Francoski filozof Gilles Deleuze je zapisal : "Si vous etez pris dans le reve de l'autre, vous etez foutu." - Če ste ujeti v sanje drugega, ste izgubljeni. Prav je, da se protestniki upirajo sloganu letnih olimpijskih iger "En svet, ene sanje" s sloganom "En svet, mnogo sanj". Vendar se morajo zavedati, da zapirajo Tibetance v svoje sanje, ki so samo ene izmed mnogih.
Slavoj Žižek
Komentarji (5)
flatworld | 12.04.2008 ob 03:12
Že pred tednom dni sem tu zapisal, ob priložnosti ogleda video clipa Žižkovega razgovora z Milharčičem v Portorožu, da je Žižek na ego spidu. No ja, nič novega a tudi nič novega ni kar je tu zapisal.
V Dnevniku jim očitno ni nerodno, da objavijo po enem tednu tekst, ki ga je pred tednom dni Žižek na tem siteu povedal na videu. Z nekaj slavoj dodatki in žižek okraski. Žižkova metoda: izberi nekaj non plus ultra aktualnega in to interpretiraj v nasprotju z main streamom oz večinskim mnenjem vsekakor včasih prinese iskrive slavoj domislice in žižek paradokse. Eklekticizem impresionira a ne zadostuje.
A zadeva, ki bi ji lahko rekli tudi "Žižek jouir," je postala obupno predvidljiva. Point sploh ni več v drugem oz drugačnem pogledu Žižka ampak v reciklaži aktualnih problemov fokusiranih skozi nekakšno mutatis mutandis camero obscuro v promocijo svojega nad-gleda.
Ali drugače: The Importance of Being Žižek.
BTW (1) Ni nobene potrebe biti na tem mestu ali v tem času avocatus diaboli Tibetanis. A enako velja tudi za kitajsko stran. Čas je za razum in realen kompromis. Na ramenih Tibetancev pač res ni potrebno obračunati z vso zgodovino od sužnjev do globalizma in se pri tem še fino zabavati.
BTW (2) Se lahko nadejamo pojasnilu, da tibetanski menihi bobnajo po bobnih izdelanih iz kože odrte s hrbtov tibetanskih tlačanov?
Le savoir de l'homme c'est le savoir d'autre.
direndaj | 12.04.2008 ob 03:22
Dalajlama je sam z nasmeškom rekel, da smo tujci fascinirani nad tibetanskim budizmom predvsem zaradi izredne pokrajine kjer se goji - strehe sveta.
In ni treba povezovati Dalajlame in Cie. Cia ga zlorablja, ampak on je jasno povedal, da OI ne nasprotuje. Kakor tudi ne podpira odcepitve, če bodo kitajci v praksi priznali suverenost budistične religije in tradicije.
Kitajci in potomci mongolov so si mentalno pač različni. In Kitajski bager je stresen, Cia pa priliva olje na ogenj. Češ Kitajska je zločinka, ZDA z miljonom trupel samo v Iraku je pa kaj ? Za Darfur oz. Sudan pa so krivi vsi: Kitajska, ZDA, Saudska Arabija, Evropa, Japonska, ....
jagababa | 12.04.2008 ob 09:23
Žižek je že od nekdaj fasciniran nad grobo silo. Naj bodo to Rdeči Khmeri ali sodobna Kitajska,ki ostaja še zadnje upanje trdorokcev tega sveta... Bog ve zakaj nekaterim očitno zapoje srce, ko se znajdejo pred režimom, kjer njegove nasprotnike jemlje noč, kjer ne priznavajo človekovih pravic, kjer je svet urejen po enem kopitu, kjer je enoumje zapovedano... Demokracija res ni idealna, ker tudi ljudje, ki jo ustvarjamo, nimso idealni: je pa najboljša diktatura še vedno slabša od najslabše demokracije...
kriptoproletarec | 12.04.2008 ob 15:03
Ne, ne, zadnje upanje trdorokcev so ZDA.
kristek | 13.04.2008 ob 18:00
well kot študent teologije in potrjen proti komunist sem zgrožen nad sabo: poglejte moje bloge. ko sem tole bral je blo kot bi bral lasten blog. le malce bolj poglobljena argumentacija je.očitno al postajam butast komunist al pa sem dejansko ugotovil da žižek ni idijot, kot sem do zdj mislu. gledal sem njegove klipe na netu pa si mislil "Celo Bojan Žalec je boljši filozof kot tole".
že odkar so pržgal olimpijski ogjen stojim na stališču da je interes ZDA vse za kar se kle gre v igri za tibet
Ni pa res da "podpišem " cel člank.. tole na koncu je zanimiv "odklon" od mojega mnenja. Bi pa rad videl Žižka kako argumentira to kar zastavi pa potem opusti: zakaj, razen kapitalizma, se je človek v evropi odrekel svoji "originalni" spiritualnosti in kako ta izguba identitete vpliva nanj... kaj išče in zakaj najde tibetance kot odgovor na notranjo praznino.
bravo slavoj. dober članek (o boh a sem res to rekel)