Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Tomaž Jakofčič 1267 3

Tibetanski Matterhorn

Mick Fowler in Chris Watts opravila prvi vzpon na Kajaqiao v vzhodnem Tibetu

Tibetanski Matterhorn


Do sedaj še neosvojene, 6447 metrov visoke gore z imenom Kajaqiao v vzhodnem Tibetu, se je lotil kdo drug kot Mick Fowler skupaj z dolgoletnim prijateljem Chrisom Wattsom. Za tehnično zahteven vzpon (1100 m) po zahodni steni in severozahodnem grebenu gore, ki jo imenujejo tudi Tibetanski Matterhorn, sta potrebovala šest dni in nadlaljne tri za sestop. Težave menda niso bile ekstremne, bi pa takšen pridevnik lahko dali razmeram, ki so vladale v času njunega vzpona. Takrat je zapadlo meter in pol snega, temperature so bile ves čas pod - 20 st. Celzija ob vetru okoli 80 km/uro. Seveda sta plezala na alpski način. Zgovoren je Fowlerjev komentar: »To je bila ena najboljših gorniških pustolovščin, pri kateri sem sodeloval.«

Še malo zgodovine te naveze. Fowler in Watts sta med drugim skupaj že leta 1982 v šestih dneh (vzpon in sestop) preplezala tudi jugozahodno steno Taulliraja v Cordileri Blanci. Njuna smer, ki je bila za oba prvo plezanje v tujih gorstvih, velja še danes za najtežjo v tej gori (ED+, 800 m, 30 R, V/A3, AI6, sneg do 80°). Do sedaj so jo ponovili samo enkrat, francoski ponavljalci pa so bili dve desetletji po njunem vzponu za ponovitev iste smeri nominirani za Zlati cepin s tem, da so Patrice Glarion – Rappaz in Patrick Pessi ter Stéphane Benoist za vzpon porabili devet dni. Glarion – Rappaz je kljub svoji bogati zbirki vzponov, med katerimi je tudi solo ponovitev No Sieste v Jorassih in še marsikaj drugega, dejal, da je bil to do takrat njegov najtežji vzpon.

Pripravil Urban Golob
Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave
Značke:
ALP novosti v2

3 komentarjev na članku "Tibetanski Matterhorn"

Boris Strmšek,

Res je težko takšne zadeve komentirati ali napisati kar koli v tej smeri, pa to še ne pomeni, da smo zaplankani. Takšnih zanimivih vzponov lahko še najdemo kar nekaj po tujih revijah in zbornikih, če slučajno zaidejo v naše roke. Redki jih sicer namensko jemljejo v roke, v našem tisku pa takšnih zadev tako nihče ne objavlja. Pa saj niti ni takšenga medija, ki bi objavil kaj takšnega. Planinski vestnik je vsebinsko premajhen, plezalske revije, kamor bi to sodilo, pa ni. Mogoče bi to lahko spremenila obuditev Alpinističnih razgledov, kar bi lahko podprla PZS in KA. Sicer pa Fowlera poznamo tudi iz odličnega vzpona čez Siguniang, če pa prelistamo kakšne vodnike, pa se tudi pojavi kakšna njegova zanimiva smer.


Tone Škarja,

Všeč mi je, da ob 425 ogledih še ni nobene pripombe, kar pomeni, da se nas novica ne tiče (mimogrede: manjkajo datumi vzpona). Najbolje je biti slep in gluh in brez zoprnih primerjav, tako bomo še dolgo najboljši na svetu - vsaj za našimi plankami.


Urban Golob,

Ker se na tujih spletnih straneh nikakor ni dalo dobiti podatka, kdaj sta Fowler in Watts splezala svojo smer, sem si drznil osebno nadlegovati g. Fowlerja, ki je rad potešil našo radovednost in natančnost. Povedal je, da sta bila na vrhu gore 31. oktobra.

Cenjenim bralcem se oproščam za malo pozno informacijo.

Urban

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava EYC Kranj 2005 - rekordna udeležba iz 23 držav
Naslednja objava Tradicionalni vseslovenski alpinistični žur
  • Število objav: 46079

Novosti