Friko intervju - Mojca Breskvar: ... živi v Kranju, kjer tudi trenira pod vodstvom trenerja Blaža Zazvonila.
V prejšnjih intervjujih smo predstavili ljudi, ki so tako ali drugače povezani z mladinsko reprezentanco (selektorja, zdajšnjega člana in bivšega člana in bivšega člana reprezentance). Da pa ne bo kdo mislil, da smo pozabili na dekleta, smo tokrat pripravili intervju z eno izmed zelo uspešnih mladih slovenskih plezalk, ki že nekaj let zavzema mesto v mladinski reprezentanci, Tino Šušteršič.
Tina trenutno obiskuje 3. letnik srednje Srednje zdravstvene šole v Ljubljani in namerava v tej smeri nadaljevati tudi s študijem, če bo to le mogoče. Živi v Kranju, kjer tudi trenira pod vodstvom trenerja Blaža Zazvonila. Ima tri leta starejšega brata Žigata, ki jo pri plezanju spodbuja in podpira, čeprav tega športa ne pozna najbolje. Poleg plezanja rada tudi teče in rola ali pa se vsede na kolo in ob koncu tedna obišče kakšno dobro zabavo.
Celotna objava na Friko.si >>>
Z novim letom se začenja tudi nova sezona, kjer boš letos nastopala pri mladinkah? Kakšni so tvoji plani, cilji za letos?
Ja res je, za mano je še ena uspešna sezona in z letošnjo sezono sem postala mladinka. Prav stara sem že! Moji cilji za letos so še višji, ker sem prejšnjo sezono skoraj vse izpolnila. Potrudila se bom , da se bom na evropskih tekmovanjih redno uvrščala med deseterico in mogoče prinesla tudi kakšno kolajno. Na svetovnem prvenstvu, ki je letos v Imstu bi rada ponovila lanski uspeh iz Edinburga, ko sem zasedla 7. mesto, čeprav se mi niti sanjalo ni da sem se zmožna uvrstiti v finale. Vse to je bil rezultat naših poletnih treningov, ki mislim, da so veliko pripomogli k našim uspehom. V skali je moj letošnji cilj splezati 8a ali 8a+ z rdečo piko in 7c+ na pogled. Na državnem prvenstvu želim še naprej uživati v vsaki tekmi. Sama vem, da če bi uspe posamezno tekmo odplezati tako kakor znam, rezultat pride sam.
Si si po končani sezoni vzela kaj počitka ali si ves čas trenirala?
Mojega počitka za letos je že konec in začeli smo s ponovnimi, bolj zahtevnimi treningi od prejšnjih sezon.
Po vsaki končani sezoni si vzamem slab mesec pavze, da se spočijem od vsega in se ponovno motiviram za novo sezono in treninge. Med pavzo priznam , da mi je doma res zelo dolgčas, sedim za računalnikom , knjigami, televizijo in jem. Ampak ne dolgo, saj imam kmalu preveč slabo vest in se odpravim tečt ali pa delati vaje za gibljivost.
Tekmovala si na svetovnem pokalu v članski konkurenci in redni tekmuješ na tekmah evropske mladinske serije. Kakšno je 'ozračje' v izolacijskih conah na eni in drugi tekmi, je povsem drugače?
Ozračje je dokaj drugačno, saj smo mladinci veliko bolj zabavni in se v coni znamo sprostiti in zabavati. Člani na celotno tekmovanje gledajo preveč resno. Vem, da ima vsak svoj način kako se dobro psihično pripraviti na tekmo, pa vendar mislim, da jim nebi škodilo malo več smeha in zabave v coni. Drugače pa so tako eni kot drugi zakon in so moja druga družina.
Bila si med najboljšimi na svetovnem mladinskem prvenstvu, si bila pred tekmo kaj bolj živčna kot običajno? Kako si se počutila po tekmi?
Čez celo sezono se pripravljamo na svetovno prvenstvo in tudi med poletnimi počitnicami mislim, da so bili naši treningi dobro načrtovani in izpeljani. Pred kvalifikacijami mi je bil cilj polfinale, in niti sanjalo se mi ni, da sem zmožna priti v finale, ker 2 leti nazaj ko sem nastopila na svojem prvem svetovnem prvenstvu je bil moj rezultat porazen.
Še pred kvalifikacijami sva si z Jero dali zaobljubo, da če prideva v finale si dava uhan v ustnico. Še vedno ni nobena od naju zbrala dovolj poguma. (Jera Lenardič je na SMP osvojila 4. mesto, op. a.).
Pred finalom sem bila živčna, vendar ni bilo krize. Že samo dejstvo, da sem v finalu, me je naspidiralo. Občutki po tekmi so bili najboljši, občutek uspeha in naporni treningi so bili poplačani, želja po uspehu zadovoljena in velika motivacija za nadaljevanje.
Z mladinsko reprezentanco imate veliko priprav, katere so ti ostale najbolj v spominu?
Z našo veliko družino (reprezentanco), se velikokrat odpravimo na priprave in komaj čakam naslednje. Vedno na vseh pripravah se imamo zakon in izkoristimo vsak dan. Zaenkrat ne bom pozabila priprav, ko smo se julija odpravili v Francijo (Ceuse, La Balme, Chamonix in Arco). Te priprave so bile nekaj posebnega. Ceuse mi bo v spominu ostal po dolgem dostopu, predvsem prvi dan, k smo šli gor ob 14ih popoldne po vročem soncu in po svoji prvi 7c na pogled. V Chamonixu smo si ogledali člansko tekmo in v master v Arcu. Vsake priprave so nekaj posebnega, na vseh doživimo veliko nepozabnega. Z mladinci se resnično znamo zabavati in mladinska reprezentanca mi veliko pomeni.
Imaš kakšne želje, kakšen kraj, kjer bi si želela, da potekajo naslednje priprave?
Lansko leto bi morali iti na Kalymnos, ampak nam je to preprečil vulkan, zato upam, da se letos odpravimo. Zakon bi bilo tudi obiskati Španijo.
Kakšno je vzdušje v mladinski reprezentanci? Videti je, da se vsi med seboj zelo dobro razumete.
To temo sem že velikokrat omenila. Ravno iz razloga, ker se mamo resnično zakon. Mladinska reprezentanca je ena velika družina pod vodstvom selektorja, ki mu zaenkrat uspeva krotiti vse pubertetnike. Vsi smo sproščeni, pozitivni in imamo veliko veselja do plezanja.
Kako in kolikokrat potekajo tvoji treningi?
Moje treninge načrtuje moj trener Blaž Zazvonil, ki mu popolnoma zaupam in verjamem v njegov način dela. Treninge skrbno načrtuje in organizira ter poskrbi, da so treningi sproščeni in učinkoviti.
Treniram štirikrat na teden in ob vikendih v lepem vremenu hodim v skalo, če mi to dopušča čas.
Je zaradi vseh tekem, priprav in treningov plezanje težko usklajevati s šolo?
Pridejo dnevi, ko se moram odpovedati treningu, da dokončam stvari za šolo. V šoli mi veliko pomaga status športnika, ker si lahko svoje dejavnosti organiziram čez celo leto. Zaenkrat mi vse uspeva in nimam težav. Na treningih se sprostim in se potem tudi lažje učim.
Maja bo prvič v Sloveniji tekma v balvanskem plezanju za SP na Logu. Misliš, da boš dobila možnost, da tekmuješ, bi si to želela?
Seveda imam željo, čeprav balvani niso disciplina, kjer sem najboljša, bi rada tekmovala, ena izkušnja več.
Nameravaš še dolgo vztrajati v plezanju?
Dokler bom lahko! Upam, da peljem vnuke kdaj v Miško!
Si imela kdaj kakšne težave s poškodbami?
Nisem imela nobene konkretne poškodbe zaradi katere bi imela več mesečno pavzo. Ko sem bila še mlajša, sem padla med blazine in si zvila gleženj. Enkrat sem imela počen prst zaradi košarke, najbolj pa me je ovirala poškodba zapestja, ki se mi izpahne če ga preveč obremenim pri prijemanju »sloperjev«. Še letos sem imela občasne probleme zaradi tega, vendar se z vajami izboljšuje.
Imaš kakšnega vzornika?
Vzorniki so mi vsi plezalci in vsi ki jim je šport način življenja.
Z neomejeno količino denarja in časa, kam bi šla?
Kamor bi se mi takrat zazdel fino it!
Vzela bi en nahrbtnik, vrv, plezalke in bi šla raziskovat plezališča in skrite kotičke, spoznat nove ljudi in kulture po svetu.
Kje v Sloveniji in kje v tujini najraje plezaš? Imaš raje skalo ali plastiko?
V Sloveniji mi je najbolj všeč v Miški, že zaradi sončka in primorskega zraka, v tujini mi je bilo do sedaj najbolj všeč v Ceusu. Če je vreme pravo se rajši odpravim v skalo, drugače mi je pa tudi na plastiki dobro, kjer tudi preživim več časa že zaradi tekem in treningov.
Kako se motiviraš za treninge, ko si brez volje, motivacije? Se to sploh kdaj zgodi?
Ko pridem na trening, med pozitivno družbo, sem hitro motivirana. Drugače pa sem večinoma dobre volje in stvari, ki me spravljajo v slabo voljo poskušam čim prej rešiti.
In za konec še vprašanje o tvojem začetku. Kako si sploh zašla v plezanje? Si kdaj razmišljala o kakšnem drugem športu ali se kdaj ukvarjala z njim?
Plezati sem začela pri 9ih letih, ko sem v šoli naravi na plezanju, premagala sošolca, ki je vedno mislil, da je najboljši. Starši so me z mojo željo vpisali v AO Kranj in tako se je začela moja plezalna kariera. Zraven plezanja sem še nekaj časa trenirala ples, ki me še vedno navdušuje in se z veseljem prepustim dobrim ritmom glasbe.
Mojca Breskvar