PD Trbovlje - Marko Pušnik: Ne spomnim se, kdo je prvi predlagal Triglav, Matic ali Uroš?
Fotra je očitno zgrabila kriza srednjih let tako kot mene. Matic pa bi itak šel plezat vsak dan. Običajno sem takoj za, tokrat pa sem bil neodločen do zadnjega.
Kakšen je plan? Gremo popoldne turno do Kredarice, prespimo, zjutraj skočimo na vrh in odsmučamo v dolino. Do 12h bom že lahko na “šiht”. Kakšna je napoved? Do torka popoldne naj bi “zdržalo”. Skrbijo me napovedane visoke temperature. Mogoče bi bilo bolje, da gremo konec tedna, ko naj bi se nekoliko ohladilo. Pokličem na Kredarico, povprašam po lokalnih razmerah in napovem tri obiskovalce za naslednji dan pozno popoldne. Zapadlo je 15 centimetrov novega snega, ki pa se je že sprejel s podlago, tako da ne igra nobene vloge.
Vsak plan in realizacija se malo razjahata. Tudi naši sta se. Iz Radovne do Krme se je pot vlekla kot jara kača. Bilo je vroče in sneg temu primerno zmehčan. Termometer v avtu je ob prihodu nameril 17 stopinj. Pot se je pričela počasi vzpenjati. Smučina je iz gozda zavila na zasneženo in s plazovi posuto melišče. Občasno je zabobnel plaz z Debele peči ali izpod Draških vrhov. Pri Zgornji Krmi se je pričelo mračiti, na Kalvariji pa nas objela tema. K sreči je bilo jasno in polovica lune je dovolj osvetljevala pokrajino, da svetilk skoraj nismo potrebovali. Posvetili smo le občasno, da smo se prepričali, kam gre pot. Na snegu se je delala ledena skorja, “kože” so pričele spodrsavati. Zadnji čas smo prispeli na Kredarico, kajti vremenarja sta se ravno odpravljala spat.
Zjutraj nismo bili ravno zgodnji. Če bi vedeli, kako gnil bo sneg ob sestopu, bi se odpravili bolj zgodaj. Pomagalo pa ne bi kaj dosti, saj je bila temperatura ob 6h na Kredarici že dve stopinji nad ničlo. Sam vzpon na na vrh ni bil težak, zaradi koncentracije nas je prehod čez greben prej psihično kot fizično utrudil. Doseženega vrha smo se seveda vsi razveselili, saj gre za Triglav, kakšnega posebnega užitka pa ob tem nismo doživeli. Razgled je bil fenomenalen, vreme prekrasno, temu seveda ni mogoče oporekati.
Sonce je dobro zmehčalo sneg, zato je bil sestop precej bolj kočljiv od vzpona. Izžeti smo se privlekli do Kredarice, kjer smo se regenerirali in pripravili na turni smuk v Krmo. V zgornjem delu bi temu lahko rekli smučanje. Od Malega polja naprej pa so smuči služile le malo bolj prijaznemu transportu, kot je pešačenje. Domov smo prispeli ob 16h.
Marko Pušnik