MMC RTV SLO: ... eden največjih osvojenih mejnikov Gregorja Kresala - Gregor Kresal v spletni klepetalnici
Sfinga se je tudi na vrhuncu železne dobe klasičnega alpinizma, sredi 60. let prejšnjega stoletja, uspešno upirala prvim osvajalcem.
Do druge polovice 20. stoletja so alpinisti prek triglavske severne stene že speljali množico smeri. Edini del, ki je ostajal neosvojen in je med njimi zbujal strahospoštovanje, je bila Sfinga, 300-metrski gladki steber tik pod robom stene. Zaradi komaj opaznih razčlemb in velikih previsov je tudi najboljšim dolgo predstavljala nerešljivo uganko.
Leta 1961 je Alešu Kunaverju in Kazimirju Drašlarju v levem delu Sfinge uspelo preplezati prvo smer. Njen obraz pa je ostajal nepreplezan, vse dokler se pod steno na isto vrv nista navezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin. Po številnih urah naporov sta rešila skrivnost obraza in se vpisala v zgodovino, saj je smer pomenila najtežji tehnični vzpon v Sloveniji. Skoraj trideset let pozneje sta jo povsem prosto preplezala Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Tako smo Slovenci znova dobili svojo najtežjo gorsko smer, tokrat preplezano brez tehničnih pripomočkov.
V MMC-jevi spletni klepetalnici smo gostili Gregorja Kresala, scenarista novega slovenskega igranega dokumentarca Sfinga, ki ga je režiral Vojko Anzeljc. Na začetku lanskega avgusta je v previsih Sfinginega obraza padla prva klapa novega slovenskega filma, ki bo premiero doživel 13. aprila. Njegova scenaristična zasnova se za domače razmere zdi rahlo neobičajna, po svoje celo drzna. Izstopa zlasti ideja vzporedne filmske pripovedi, vendar bodo svoje gotovo dodali še presenetljivi posnetki prepadov in 3D-animacija, so prepričani ustvarjalci. Eno osrednjih vlog v pripovedi odigra kar Sfinga sama.
Odnesli so jo le z manjšimi praskami
Sfinga je takšno ime dobila, ker se jo, če nanjo pogledamo s spodnjega roba Amfiteatra, male prodnate krnice sredi triglavske stene, vidi kot popoln obraz, ki zelo spominja na egičansko Sfingo, je pojasnil gost in dodal, da je bila prav ta stena eden njegovih največjih osvojenih mejnikov, kar se tiče plezanja. Trenutno pa izzive išče bolj v svetu filma.
Snemalna odprava na snemanju Sfinge je štela od 15 do 25 ljudi. Snemanje v steni je bilo zelo naporno, ker je trajalo po 15 ur na dan, spali so po samo tri ure, pojasnjuje Kresal, ki je klepetalcem razkril tudi zanimivo "vremensko" prigodo s snemanja: "Na robu Sfingine stene je prostora bolj malo in eden od šotorov je stal le meter od prepada. Eden od fantov, ki sta med nevihto vedrila tam notri, je sredi močnega bliskanja ves prestrašen pritekel v naš šotor in dejal: 'Pa ne ravno zdaj, ko imam novo punco!'" Kresal dodaja, da so jih tudi kozorogi ves čas na Sfingi zelo zvedavo opazovali.
Kako nevarno je snemati takšen film? Je bila kakšna kritična situacija, je zanimalo klepetalce. "Težko je bilo zagotoviti stoodstotno varnost vsem članom filmske ekipe, čeprav bi težko rekel, da je bila kakšna situacija res kritična. Toliko mesecev smo se pripravljali, da smo predvideli skoraj vse, kar bi lahko šlo narobe. K sreči je prihajalo le do manjših prask," je ob koncu klepeta povedal Gregor Kresal.