Delo, Pisma bralcev - Miloš Križaj
Delo, 24. septembra
Delo je 24. septembra na strani 2 pod naslovom Triglavskih jezer ne bi dali Cerkvi v rubriki Na kratko objavilo pomembno, a prezrto novico.
Ljubljanska nadškofija že dolga leta zahteva vrnitev doline Triglavskih jezer, slapa Savice in priobalnega pasu Bohinjskega jezera, kiji gaje leta 1941 odvzel takratni okupator - tretji rajh.
Ni pojasnjeno, ali je takrat dobila sedanja nadškofija kakšno odškodnino za odvzem. Ni pojasnjeno, ali zahteva v zameno za odvzeta zemljišča od današnje republike Slovenije odškodnino. Odškodnino bi moral plačati naslednik tretjega rajha, ne država Slovenija, kiji iz cerkvenih krogov venomer očitajo, daje naslednica vsega hudega med 2. svetovno vojno zaradi borbe za svobodo, brez katere ne bi bilo samostojne države Slovenije, vsaj po mojem mnenju. Okupatorjem SRKC ni nasprotovala in se jim je pridružila v borbi proti komunizmu (sedanja razlaga). V članku ni pojasnjeno, ali vrnitvi nasprotuje samo UE Radovljica ali tudi kakšna od državnih institucij.
Čudi me, ker je govor o jezerih, obalah in izvoru reke Save Bohinjke. Mislil sem, da je priobalni pas vedno v lasti države, to je javnega dobra, ne glede na to, če je tudi občinsko ozemlje. Nisem vedel, da so pri nas obale lahko tudi v privatni lasti, kaj šele izvir reke.
Če bodo ta zemljišča prešla v privatno last, jih bo lastnik lahko tudi prodal. Če bi ali bo ljubljanska nadškofija prišla iz kakršnih že razlogov v podobno situacijo kot je mariborska škofija prišla z investicijami v »Zvonova«, bo lahko slap Savico ali dolino Triglavskih jezer ali obalo Bohinjskega jezera prodala premožnemu človeku, na primer kitajskemu ali ruskemu milijarderju. Ali obstaja ta možnost, sprašujem UE Radovljica.
Vprašanje, ki se poraja ob možnem razpletu, je, ali bo nadškofija postala lastnik teh zemljišč. Na spodnja vprašanja prosim za odgovore ljubljansko nadškofijo, Planinsko zvezo Slovenije in PD Ljubljana Matica:
1. Kdo bo skrbel za planinske poti in ceste (če obstajajo, na primer v okolici Bohinjskega jezera) na teh območjih?
2. Ali bo potrebno zaprositi in plačati služnost za souporabo sedanjih javnih poti in dostopov do stavb, planinskih koč, planšarij in vrhov v bližnji okolici? Kdo bo upravičenec do služnosti? Ne vem, ali so podobni slučaji zakonsko urejeni in jasni.
3. Ali bodo potrebovali PD Ljubljana Matica in drugi lastniki stavb ali objektov na teh zemljiščih soglasje nadškofije za razna vzdrževalna dela, dozidave, prezidave, povečanja objektov? Ali bo dovoljena helikopterska oskrba objektov, ki ne bodo v lasti nadškofije? Povsod bo moral helikopter pristajati na zemljišču nadškofije.
4. Ali bo dovoljena ograditev obale zaradi preprečitve nepooblaščenega dostopa, predvsem do Bohinjskega jezera in slapa Savice? Slednje je videti v Avstriji in še marsikje drugod.
In še predlog, povezan z zahtevo nadškofije.
Javno naj se objavi premoženjska in posestniška stanja slovenskih cerkvenih oblasti, skladno z določili sedanje zakonodaje. Mislim, daje področje financiranja cerkvenih skupnosti iz državnega in lokalnih proračunov popolnoma netransparentno in večini državljanov neznano. Vezano na obdobje od leta 1989 do sedaj predlagam objavo na enem mestu: premoženja, vrnjenega v kakršni koli obliki (odškodnine, zemljišča, posestva, gozdovi); kataster zemljišč v lasti cerkvenih skupnosti oziroma institucij v Sloveniji, pridobljen od države; zneske financiranja s strani države (izjavnih sredstev) cerkvenih skupnosti oziroma institucij za plače in prispevke njihovih uslužbencev in duhovnikov za njihove domove (župnišča), šole izven splošnega šolskega programa; seznam podjetij in pridobitvenih firm v cerkveni lasti in način obdavčitve. Zajame naj tudi pomemben vir prihodkov, kot so nabirke in plačila storitev-krsti, poroke, pogrebi, svete maše in drugo; prispevke iz državnega proračuna za obnovo in izgradnjo objektov v cerkveni lasti, vključno s cerkvami in šolskimi poslopji.
Miloš Križaj,
Lucija