Večer, Narava, gore: V Ilirski Bistrici je bila skupščina PZS
Tudi kolesarjenje med planinskimi dejavnostmi
V Ilirski Bistrici je bila v soboto, 19. maja, v delovnem planinskem vzdušju skupščina Planinske zveze Slovenije (PZS)
Sprejet je bil usklajen statut, temeljni akt PZS. V znaku PZS so odpravili pomanjkljivost, da se poleg letnice 1893 zapiše tudi kratica SPD, v spomin na ustanovitev prvega slovenskega planinske društva, ki je delovalo kot zveza planinskih podružnic, ustanovnih in častnih članov.
Imenovanje in ustanovitev Planinske zveze Slovenije segata v leto 1948, nanjo se je preneslo vse premoženje: zemljišča, planinske postojanke, koče nekdanjega SPD, podružnice, Planinski vestnik, planinske vsebine in planinski množični, vzgojni, alpinistični, gorskoreševalni programi. PZS je postala vsebinski in lastninski naslednik Slovenskega planinskega društva. “In to je tudi del spoštljivosti do ustanoviteljstva slovenskega planinstva,“ je dejal predsednik PZS mag. Franci Ekar.
V temeljni akt so sprejeli dodatno področje, kolesarjenje, in sicer predvsem turno kolesarjenje, za katero je med planinci vse več zanimanja.
Sprejeli so pobudo in podporo za nastajanje novih varovanih površin v gorsko-planinskem svetu s projekti za končanje novih regionalnih parkov, med njimi za snežniški in savinjski park, kar “ne predstavlja omejevanja, ampak je nuja, osveščenost in potreba današnjega časa“, je prepričan mag. Ekar.
Kritično so obravnavali 118. člen Zakona o naravnih in drugih nesrečah. PZS sodeluje pri pripravi popravkov tega zakonskega akta, da se bo vedelo, kaj pri reševanju bremeni socialno zavarovanje, kaj mora biti plačano oziroma dodatno zavarovano.
Delegati so kritično ocenili reorganizacijo Gorske reševalne službe (GRS), njeno enostransko odcepitev od PZS, ki je tudi ustanoviteljica in nosilec registriranega delovanja prostovoljne civilne društvene planinsko-gorsko reševalne dejavnosti. Še posebno je bilo poudarjeno, da se primer “Mangart“ ne sme več ponoviti. Za to nesrečo članov PD in registriranih alpinistov pri komisiji za alpinizem je predsedstvo PZS imenovalo ekspertno komisijo, ki naj objektivno ugotovi dejstva o tem nesrečnem dogodku. Osnovna ugotovitev pa je bila, da je treba zagotoviti nemoteno in učinkovito reševanje v gorah, ne glede na organizacijo GRS.
(ušp)