Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Turni smučar ali neodgovorni smučar

PZS - Matjaž Šerkezi: Povod za pisanje so bile zadnje nesreče smučarjev, ki so umrli v plazu pri smučanju izven urejenih smučišč in številni odmevi v medijih, ki vztrajajo pri besedni zvezi turni smučar, turna smuka ...

Povedati je potrebno, da vsak, ki smuča izven urejenih smučišč, še ni turni smučar in da vsako smučanje izven urejenega smučišča še ni turna smuka. 

Biti turni smučar pomeni bistveno več kot znati samo smučati, pa četudi zelo dobro smučati. Če se hočemo z gore spustiti s smučmi, se moramo najprej povzpeti na vrh. Za to so potreba številna planinska znanja, ki so opisana v učbeniku Planinska šola. Na turo se je potrebno pripraviti, kar pomeni:

* narediti načrt ture,
* preveriti vremenske razmere,
* preveriti napoved splošne nevarnosti proženja snežnih plazov,
* pripraviti opremo primerno turi
* na samem terenu preverjati in ocenjevati možnost proženja snežnih plazov, kar storimo s pomočjo norveške metode...

Poleg zgoraj naštetega, je potrebno obvladati hojo z derezami in uporabljati cepin, obvezna oprema vsakega turnega smučarja naj bi bila tudi plazovna žolna, sonda in lopata in obvezno znanje uporabe kompleta.

Že samo iz zgoraj naštetega bi težko rekli, da je lahko vsak smučar tudi turni smučar.

Poglejmo še definicijo (Tone Golnar: Turno smučanje. Priročnik za turne smučarje. Ljubljana: PZS, 2002.)

Turni smuk pomeni gorniško dejanje, ki ga opravimo pretežno s pomočjo smuči. Te nam po večini olajšajo gibanje v zasneženi pokrajini tako, pri vzponu kot pri spustu, in omogočajo hitrejše in varnejše gibanje.
Cilj turnega smuka ni vedno osvojitev vrha. Ob pomoči turnih smuči si lahko skrajšamo dostop do gore in tudi sestop z nje. Turno smučanje zahteva posebno opremo, ki mora zajemati vsaj smuči s posebnimi vezmi, ki omogočajo dvigovanje pete, in pse, ki preprečujejo zdrs s smučmi. Turno smučanje vključuje posebno tehniko hoje, spust (smučanje) pa je glede gibanja podoben spustu pri alpskem smučanju. Razlika je predvsem v snegu, ki je ne teptan in raznovrsten.

Smučanje zunaj urejenih smučišč ali variantno smučanje je posebna oblika smučanja, pri kateri izkoriščamo žičnice. Z žičnico se zapeljemo čim više, nato se po potrebi še malo povzpnemo peš ali na smučeh in se spustimo v dolino zunaj urejenih prog. Ta način smučanja poleg smučarske pogosto zahteva še alpinistično opremo (čelada, cepin), turno smučarska oprema pa ni potrebna. Variantnega smučanja običajno ne prištevamo med turno smučarske dejavnosti. Lahko pa takšne smuke štejemo za alpinistične, če so opravljeni čez zahtevnejša pobočja, po grapah ali plezalnih smereh.

Vse večkrat se turno smučanje zamenja tudi z alpinističnim smučanjem, ki ne sodi med turno smuko. Alpinistično smučanje je smučanje po strmih in izpostavljenih snežnih pobočjih in grapah, zasneženih plezalnih smereh in zaledenelih slapovih. Vključuje brezhibno obvladanje nekaterih elementov alpske tehnike (hitro vijuganje, obrat s skokom in drugo). Terja izvrstno telesno in duševno pripravljenost.

In zakaj neodgovorni smučar?
V zadnjem času je tudi v Sloveniji opazna porast obiskovalcev gorskega sveta s pomočjo turnih smuči. Gre za, v primerjavi s smučanjem na urejenem smučišču, relativno poceni obliko rekreacije, saj za nakup povprečnega turno smučarskega kompleta odštejemo od 700 do 900 €.

S pomočjo turnih smuči se lahko gibamo po terenu, ki ga brez njih ne bi zmogli (globok sneg) in se pred nakupom opreme tam tudi nismo gibali. Neusposobljen in predvsem neveden obiskovalec gorskega sveta v zimskem času pa kaj hitro zaide v težave, ki so pogosto usodne. 

Prav tako nas proizvajalci smučarske opreme vsak dan “bombardirajo” s posnetki čudovite pokrajine, s snegom do kolen in norimi spusti z vrhov. S tem posledično vplivajo na ljudi, da se vse pogosteje zapeljejo izven urejenega smučišča brez vsakega gorniškega znanja.

Koliko reklam pa ste videli že za plazovno žolno?!
Neodgovorni smučar je vsak, ki zapelje izven urejenega smučišča brez kakršnega koli znanja o plazovih in gibanju v snežnih razmerah. Neodgovorni smučar je vsak, ki smuča po gorski pokrajini brez plazovne žolne, sonde, lopate, čelade... Neodgovorni smučar je vsak, ki predhodno ne preveri snežnih razmer, ne zna uporabljati cepina in derez... 

Smešna so tudi vprašanja novinarjev: “Kaj mislite, ali je za nesrečo kriv sneg ali upravljavec žičnice?! 

Vsak je odgovoren sam zase in ne kažimo s prstom na upravljavce žičnic in oskrbnike koč. 

Še najmanj pa je kriv sneg. Gorska narava je takšna že tisočletja, z mnogimi pastmi, ki jih človek spoznava skozi evolucijo. Žalosti le dejstvo, da današnji ljudje niso pripravljeni prisluhniti izkušnjam in nasvetom drugih in raje sami odkrivajo že zdavnaj odkrito in preizkušeno. 

Upam, da so zadnje smrtne nesreče velik poduk vsem, ki nimajo znanja in se odpravljajo v gore tudi ob 4. stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov po 5. stopenjski evropski lestvici. 

In “hudiča”, kupite si že plazovno žolno, sondo in lopato. Celoten komplet stane od 250 do 400 €. Vsa stvar je cenejša od vsakega venca. 

Prav tako poskrbite za zavarovanje, kar najlažje storite, da postanete član Planinskega društva (pozanimajte se v domačem kraju). S tem ste deležni še nekaterih drugih ugodnosti, predvsem pa je pomembno, da pridete med krog ljudi, ki gore poznajo in vas bodo naučili varnega gibanja v gorskem svetu v vseh letnih časih.

V kolikor pa bi radi gore obiskali občasno ali bili deležni prave pustolovščine, si najemite vodnika, bodisi vodnika Planinske zveze Slovenije ali gorskega vodnika. 

Previdno na poti. V tem trenutku je v gorah še vedno 4. stopnja proženja snežnih plazov. Pri prerezu snežne odeje vidimo kar nekaj med seboj nesprijetih plasti, ki so posledica spremenljivih vremenskih razmer v gorah (sneg, dež, otoplitev, zmrzal). 

Še napoved ARSO:
Po obilnem sneženju od srede do četrtka zjutraj se je vreme umirilo. V četrtek čez dan je zapadlo še okoli 5 cm snega. Ob nizkih temperaturah se sneg ni kaj dosti sesedel in stabiliziral.
Severovzhodni veter je na vetru izpostavljenih legah včeraj še prenašal sneg.
Snežna odeja je rahla in mehka. Obsežna so območna z napihanim snegom, na vetru izpostavljenih mestih pa je novi sneg precej spihan. V Julijskih Alpah je na 1500 m do okoli 140 cm snega, nad 2000 m pa od 300 do 340 cm. V zahodnih Karavankah in Savinjskih Alpah je na 1500 m do okoli 120 cm snega, na Pohorju ter v vzhodnih Karavankah pa od 70 do 100 cm. Snežna odeja sega do nižin.
Nevarnost snežnih plazov je v Julijskih Alpah in Karavankah 4. stopnje, drugod je 3. stopnje. Pričakujemo spontano proženje manjših in srednje velikih plazov suhega, delno sprijetega snega z bolj strmih pobočij. Na mestih z napihanim snegom lahko že ob majhni obremenitvi sprožimo snežni plaz.
Danes bo še večinoma oblačno vreme, zato sonce ne bo vplivalo na preobražanje novega snega. Jutri bo sončno. Sonce bo pospešilo preobražanje snežne odeje na prisojnih pobočjih, pa tudi na planotah. Le v osojah bo sneg ostal suh. Na prisojnih pobočjih se bo zato povečala možnost spontanega plazenja. Novi sneg se bo nekoliko sesedel. V nedeljo bo spet hladneje, več bo tudi oblačnosti. Nevarnost snežnih plazov se bo zato nekoliko zmanjšala, kar velja za možnost spontanega plazenja, ne bo pa se zmanjšalo tveganje, da sami sprožimo snežni plaz. Nevarnejša bodo severna pobočja in mesta z napihanim snegom.
Naslednje poročilo bo izdano v ponedeljek, 15. 2. 2010.

In še kratek nasvet:
Trenutne razmere v gorah kažejo, da se zima še nekaj časa ne bo poslovila in bomo lahko uživali na snegu tako peš kot s turnimi smučmi.

V slovenskem gorskem svetu v večini primerov naletimo na »križem kražem« gažen sneg in nikoli ne vemo kje je gaz turnih smučarjev in kje je gaz za vzpon in sestop. Upoštevajmo pravilo racionalne hoje, saj bo za vse nas hoja v gore prijetnejša, brez nepotrebnih padcev, preklinjanja…

Pohodnik si naj v klanec naredi svojo gaz, ki jo bodo ostali še utrdili. Za sestop naj ne uporabi iste, saj bo sčasoma postala neuporabna za vzpon. Enako velja za turne smučarje, ki za vzpon uporabljajo svojo smučino in po njen pohodniki ne hodijo.

Poskrbimo tudi za rumene markacije v snegu ob poteh, za katere še posebej skrbi močnejši spol. Verjetno nobenemu od nas ni prijetno, ko nas spremljajo na idilični turi po zasneženi pokrajini. Dajmo »klic narave« opraviti nekoliko izven poti. Če pa to ni mogoče, bodimo vsaj toliko in po potrebi vse skupaj zasujmo s snegom.

Matjaž Šerkezi

14.02.2010

 

 

Kategorije:
Novosti SMU SLO Vse objave

22 komentarjev na članku "Turni smučar ali neodgovorni smučar"

Nejc Kuhar,

Kaj opažam pri 'novodobnih' turnih smučarjih? Za turno opremo odšteje nekaj sto ali celo tisoč evrov, ne da bi vedel kaj kupuje. Po nekaj 'turnih smukih' ugotovi, da mu je prodajalec prodal najdražjo, a ne najbolj uporabno turno opremo zanj. Kupi nov komplet turne opreme za novih nekaj sto evrov. Plaz ga zaenkrat še ni zasul, zato se mu zdi 200 EUR čisto preveč za nakup plazovne žolne, lopate in sonde (ne pomisli, da je to drobiž, v primerjavi s tistim kar je že prej dal, ki mu lahko reši življenje).

Zaboga, če vaše življenje cenite na manj kot 200 EUR, potem hodite na turno smučanje brez žolne, sicer jo že enkrat kupite in uporabljajte!

Vsem želim obilo užitkov na turnih smukah!

Nejc


Nejc Kuhar,

Ampak dejstvo je, da če bi imel plazovno žolno, bi se lahko končalo drugače...


Domen Zupan,

Bolj pravilno bi se bilo verjetno vprašati, kdo je sploh pristojen, da presoja o odgovornosti. Jaz ne mislim, me je pa danes spravil v slabo voljo prispevek na TV, ko je vodja smučišča na Zelenici kazal vsem poznano tablo "Nevarnost plazov" in razlagal, da mora biti človek "malo čorov", da to spregleda! Zamolčal pa je seveda, da njegovi žičničarji tiste gornike, ki se želijo ogniti tej smrtonosni cesti, na srednji postaji žicnice striktno obračajo in jih pošiljajo prav na to cesto, mimo te table. Da imajo pri tem le njim lasten pristop, ki ga je omenil že Jure in da s tem grobo kršijo pooblastila, ki jih imajo oz. bolje rečeno nimajo na smučišču v skladu z Zakonom o smučiščih, je že povsem druga zgodba, dejstvo pa je, da večina turnih smučarjev ta njihov primitivizem dobro pozna in se jim pač raje ogne ravno po tej sporni cesti. Kar se pa tiče table, naj povem, da sem na identično tablo le nekaj korakov proč od zeleniškega smučišča in sicer na stari cesti na Ljubelj naletel letos v začetku septembra in res se je ni dalo spregledati.... Tudi če jih na smučišču čez poletje pospravljajo, je dejstvo, da so tam od prvega do "zadnjega" snega in o dejanski nevarnosti snežnih plazov ne povedo praktično nič.

Glede te ceste pa mi je vodja smučišča v eni osebni korespondenci, ko sem mu očital, da je zgrajena na črno, zagotovil, da je povsem legalna, danes pa poslušamo, da jo v bistvu nikjer ni, razen seveda v naravi...

Naslednjič bo na Zelenici prav zanimivo iti mimo srednje postaje žicnice....


Domen Zupan,

"Če sem prav razumela poročila o nezgodi, se je deskar vzpenjal SAM, brez družbe. Ali to pomeni, da plazovno žolno kot obvezni pripomoček svetujete tudi samohodcem?"

Tudi kdor se na sončno nedeljo sam odpravi na turo, lahko računa, da ne bo hodil sam oz. bodo v neposredni bližini še drugi gorniki, sploh če se odpravlja v kolikor toliko obljudene konce. V konkretnem primeru na Zelenici je tako menda takoj po nesreči naključni reševalec z lavinsko žolno preiskal teren in če bi jo ponesrečeni imel, bi ga lahko takoj locirali....


Metod Škarja,

Problem ceste in številnih pohodnikov je, da cesta in pohodniki drug drugemu (pa še gozd) dajejo lažni občutek varnosti. Tisti predel, kjer se je sprožil plaz, je gotovo najbolj nevaren del na vsej Zelenici (strm teren zgoraj, že manjši in srednje veliki plazovi gredo čez cesto, južna lega itd). Problem ceste je, da tja pridejo navadni pohodniki in tudi smučarji, ki za svoje potrebe ne spremljajo nevarnosti plazov.

Verjetnost za dogodek na posameznika pri prečenju tega pobočja je res majhna (npr. 1 večji plaz na nevaren dan, nevaren del pa se preči v nekaj minutah, navzdol pri smučanju lahko celo samo v nekaj sekundah), a pri večjem številu ljudi se skupna verjetnost nabere in žal se je sedaj po več letih izpostavljenosti (ob nevarnih dneh) to enkrat zgodilo.

Glede na to, da Zelenica postaja za marsikoga že skoraj popoldanski izlet, bi bilo treba ta del verjetno dodatno označiti. Vsekakor bi bilo ob nevarnih dneh treba na to dodatno in bolj jasno opozoriti in upoštevati, da tam ne hodijo samo gora vajeni ljudje.


Metod Škarja,

Še to: kot sem videl po nekaterih komentarjih na Rtvslo in POPtv, ko so se javili očividci, je bilo v tem času na cesti kar precej ljudi in statistično gledano je imel dotični res smolo, v celoti gledano pa seveda ne.


Stane Škrjanec,

Moja definicija turnega smučarja je še vedno bližja gorniku, kot smučarju. Pravzaprav sem prepričan, da je turna smuka pristnemu (in izkušenemu) ljubitelju gora le nekakšna pika na i v tovrstnem udejstvovanju. Ne gre le za smuko. Velikokrat slišim, da je komu sama hoja na turnih smučeh celo ljubša od smuke in tudi sam se najdem v tem. Gre za doživljanje gora v enem njegovih najlepših odtenkov.

Kaj ima s tem skupnega občasno skakanje v pobočja izven urejenih smučišč, ne vem, razumem pa neustavljivo omamen privlek deviških polj pršiča, ki človeku hitro zmešajo glavo. Zavedanje, kako tenka je v takšnih trenutkih meja med smehom in smrtjo pa ...

Ko bi ga bilo le vsakemu 'dano' pravočasno spoznati ...

Vsem turnim smučarjem pri božanju sanjskih belih poljan želim obilo sreče.

Lp.


Jure Frelih,

@Marjeta Štrukelj in vsem njej podobnim!!!!

Vsak ki gre na turno smuko sam in je zasut s tem hudičevo dragim nebodigatreba priveskom (žolna), ima veliko večjo možnost, da bo rešen živ! Nenazadnje pa vsem v razmislek tole:

Ste zasuti in verjetno MRTVI! In hudiča še mrtvi delate sranje! Ker vas tisti trenutek išče (odkopava) 20-60 ljudi, ki s tem da izkopavajo prostovoljno VAS, ogrožajo sebe, svoje družine! Kako vam ni jasno, da vas z žolno najdejo v pol ure, brez nje pa so v vpadnici naslednjega plazu lahko tudi več ur! O njihovi psihični in fizični utrujenosti, mrazu in ostalim radostim izkopavanja MRTVIH in še vedno nevarnih, pa sploh ne bom načenjal.

KAKO VAS NI SRAM OGROŽAT ČLANE GRS in posledično njihovih družin zaradi ubogih 200 € potrebnih za nakup plazovne žolne!


Jure Frelih,

Gospa Štrukelj,

najprej hvala glede mojih fotografij in hkrati opravičilo, ker je bil moj izbruh verjetno prenagljen. Sam se v odgovornost kogar koli v tej nesreči sploh ne bom vtikal, ker je cela "scena" okoli Zelenice pač burkaško tržiška. Žal sedaj padajo tudi glave (še bolj žal mi je, ker napačne). Žal padajo dobesedno in očitno se bomo v Sloveniji kot vedno učili na napakah in padajočih glavah...

PS. Samo 20% cene turne opreme (nizki cenovni razred, ker pri dražji opremi je odstotek še nižji) predstavlja vložek v lastno varnost in varnost tistih, ki se mečejo na glavo za nas....


Jure Noč,

Če pomislim kolikokrat sem šel po tisti cesti, ker se mi ni dalo kregati z "prijaznimi žičničarji" me precej zmrazi...

Se pa ne strinjam da je glavni problem žolna. Tura je celovito dejanje in žolna je samo en delček ture, ki prinese določeno varnost.

Se pa spomnim izletov iz Slovaških Visokih tur, kako so bili hribi polni ljudi, ki so imeli tečaje turne smuke. Kolegi tam so mi rekli, da odkar so se pojavili taki tečaji, je precej manj nesreč. Na srečo opažamo porast tečajev tudi pri nas. Pohvalno, ne glede kdo jih organizira, da ne bo spet debata, kdo lahko vodi v hribe.


Jure Noč,

Precej nam je vsem mar za sobotni dogodek, ker bi lahko bili to MI. Dobro vem, da ni šlo v tem dogodku za noben tečaj. Tečaji PA dvigujejo nivo gorniškega znanja marsikomu, ki je začel turno smučati in to je dejstvo, ki sem ga omenil, ker Matjažev prispevek govori o turnem smučanju in ne o nesreči na Zelenici.


Tomaž Ogrin,

Očividec je povedal, da so po nesreči namestili ograjo, kot zaporo tiste ceste. Zakaj je niso imeli že nameščene? Skušajo prikriti odgovornost? Ta cesta je bila itak na črno zgrajena in nepremišljeno, po nevarnem terenu. Cesta je del smučišča, tako je bila tudi kvalificirana,ko so jo gradili.


Tomaž Ogrin,

Odgovornost bo prevzel kapitalizem srednjega veka, ki se je razpasel v Sloveniji. Danes velja samo lajna, ki se ji reče privatizacija. To je bianco karta uspeha. A na čigav račun?


Janez Klemenc,

Moram v celoti pritrditi Domnu Zupanu.

Tudi sam ob svojih prvih turnih smukih nad Zelenico sploh nisem vedel za dotično cesto...dokler me nekega prelepega jutra na srednji postaji smuščišča ni nadrl vrli žičničar in me nagnal z roba smučišča na to cesto (po prijaznosti sicer ni prav nič odstopal od ostalih zaposlenih na tem smučišču nad Tržičem; od vseh tam gori še v življenju nisem bil deležen prijazne besede!?). Od takrat dalje cesto redno uporabljam...da se jim izognem...

Od okljuka ceste se spušča prek 50m široko steptano(!) smučišče, ki ga smučar na zelenici (ki je plačal karto zato, da se mu ni treba peš vzpenjati na vrh smučišča) lahko uporablja le na način, da se do njega pripelje po tej cesti. NIKOLI tam ni bilo ograje ali opozorilne table!

Pa da ne bo pomote, za nesrečo ne krivim žičničarjev; glede tega se povsem strinjam z g. Šerkezijem. Vsak naj sam nosi odgovornost za svoje ture. Me pa razbesni nedolžno izgovarjanje in pametovanje vrlih zeleniških žičničarjev, češ, da nimajo nič s to cesto! Pa kaj še!!

Pa še to - tudi sam se strinjam s tistimi, ki nesrečnega deskarja ne obkladajo s pridevniki kot so "neodgovorni" ali še kaj hujšega. Tista cesta je dejansko zelo priročna za vzpon ob smučišču in jo uporablja velika večina turnih smučarjev in pohodnikov pri vzponih nad Zelenico. Da pa je ob neugodnih razmerah tudi izredno nevarna, pa je lahko jasno vsakemu, ki jo uporablja več let zapored, saj je praktično vsako leto zasuta s plazovino, ki pa jo ratrakisti smučišča "ki z njo nima prav nič" včasih bolj, včasih manj lepo odstranijo.


Marjeta Štrukelj,

»Ampak dejstvo je, da če bi imel plazovno žolno, bi se lahko končalo drugače...« (cit. Nejc Kuhar)

Če sem prav razumela poročila o nezgodi, se je deskar vzpenjal SAM, brez družbe. Ali to pomeni, da plazovno žolno kot obvezni pripomoček svetujete tudi samohodcem? Do tu se moja pripomba nanaša na temo, ki jo komentiramo, v nadaljevanju pa se pogovarjamo o konkretni NEZGODI na zelo konkretnem MESTU ob zelo konkretnem ČASU.

Ob dejstvu, da smučišče obratuje, bi jaz tisto »tablico z rokco« zlahka prezrla na steptani poti. Bodimo pošteni in priznajmo, da ta nezgoda res sodi med tiste »mejne«, kjer bi težko govorili o objestnosti, neizkušenosti, slabi opremljenosti in vseh tistih obtožnicah, s katerimi običajno opremljajo poročila o nezgodah, razen v »boljših« primerih – mislim na ime udeleženca. Morda je bil prav ta deskar res objesten prek vsake mere, kar je dandanes žal pogost pojav, vendar tega ne moremo vedeti, saj okoliščine dopuščajo, da je zlahka tudi zmotno presodil dejstva zaradi... Pa poglejmo:

Dejstvo je, da je po merilih zdrave pameti (ne govorim o pravnih resnicah, ker jih ne poznam) prišlo do zasutja NA smučišču oz. infrastrukturnem področju smučišča in to MED OBRATOVANJEM smučišča.

Pa se za trenutek spet vrnimo k naslovni temi: Koliko bi jih pomislilo na uporabo plazovne žolne? Ali poznamo pokojnikov končni cilj tega dne? Ali lahko z gotovostjo trdimo, da je bil namenjen nekam »višje«, kjer bi potreboval lavinsko opremo po »turnosmučarskem« merilu? Se ni morda želel zgolj spustiti po steptanem delu smučišča – vemo, da ta cesta »začne in konča« na smučišču?! Obvoznic, bližnjic in povezovalnih prog smo smučarji na smučiščih vajeni in iz najrazličnejših motivov ne smučamo vsakič po isti progi, če se le da.

Dejstvo je, da je prav obratovanje žičnice na tistem delu poti zameglilo ustrezne varnostne ukrepe deskarja in najbrž še koga drugega, s tem, da so ti drugi posedovali več sreče in najbrž ne več opreme! Za mene je bistveno pravzaprav vprašanje: ali je bila steptana cesta za smučarje in deskarje, ki so ta dan uporabljali žičnico, od zgoraj uradno zaprta z uradnim znakom, ki ga vsi poznamo – prepoved nadaljevanja vožnje z napisom ZAPRTO, ali CLOSED, če hočete? Če DA, potem je plaz nedvomno zgrmel na SMUČIŠČE, če NE, potem bi na steptano cesto kot del odprtega smučišča lahko zapeljal katerikoli uporabnik žičnice!

Naj bo rezultat vsaj varovalna ograja pred plazovi nad tisto nesrečno cesto na stroške odgovornih...


Marjeta Štrukelj,

Žal mi je, da sem se oglasila, moj namen ni bil zanikanje koristnosti žolne, nasprotno!

Vse sem postavila z namenom predstavitve nekega drugega videnja nezgode, da bi bile vidne tiste poglavitne pomanjkljivosti, ki res bodejo v oči. Ali lahko kdo reče, da nad tisto cesto lovilne ograde za plazove niso potrebne in jih je upravljalec oz. lastnik smučišča bil dolžen vsaj ob izgradnji ceste zagotoviti, če ne že prej?

Res je, da bi tokrat zasutega z vklopljeno žolno takoj našli in morda celo rešili njegovo življenje, kot je res, da je prerezana vrv navezo že rešila skoraj gotove smrti in vendar si niti v sanjah en bi upala pomisliti, da je rezanje vrvi v navezi PRAVILO. Jaz pa sem spraševala po pravilu ravno zato, da so druge pomanjkljivosti postale VIDNE.

Žolna na smučišču po mojem skromnem vedenju ni pravilo. Nikakor pa ne v smislu odvračanja od uporabe tega pripomočka, kaj šele izpostavljanja reševalcev nevarnosti. Če je še kdo mojo razlago napačno razumel, se mu iskreno opravičujem. Vse, kar sem želela, je bil izogib zlivanja gnojnice na »neodgovornega izzivalca rulete«, s katero bi prekrili pravi izvor slabih vonjav.

Moje globoko spoštovanje dela reševalcev bom z vso skrbnostjo skušala udejanjati še naprej s preudarno izbiro cilja in dobro pripravo na turo, če pa se kljub temu zgodi … Nekoč sem o dilemah že pisala v PV, ne bom ponavljala.


Marjeta Štrukelj,

In še nekaj sem pozabila pristaviti, g. Frelih. Sem vneta občudovalka vaših fotografij. Govorijo mi o lepoti življenja. Zelo sem jezna na sebe, ker ne znam prav povedati tistega, kar želim. Morda je res čas, da umolknem oz. zaklenem tipkovnico...


Heinrich Blagne,

Ob zadnjem (sobotnem) smrtnem primeru, ki se je zgodil na Zelenici, zagotovo ni šlo niti za "turnega", niti "neodgovornega" smučarja oz deskarja (tudi ob upoštevanju zgoraj napisanega).

Znano je, da se je deskar vzpenjal proti koči na Zelenici po sicer zratrakirani pred plazovi nezavarovani poti, ki jo mnogi redno uporabljajo v podoben namen.

Kdo naj bi torej prevzel odgovornost v primeru, če bi se to zgodilo ratrakistu, oz, kdo je tisti človek, ki ga je poslal ratrakirati smer, ki je smrtno nevarna, tako za delavca samega, kot za vse uporabnike steptane površine, če je vendar jasno, da so se v preteklosti nesreče na tem nezavarovanem odseku že dogajale?

Tega tako Tržiški žičničarji, kot Občina in Grs, preprosto ne bodo zmogli pomesti pod preprogo, ter svojce preminulega odsloviti s pojasnilom, da je bil neodgovoren kar deskar sam in nihče drug..


Heinrich Blagne,

Ratrakist in skratka vsi ki uporabljajo steptane površine tudi?


Heinrich Blagne,

Ja, OK...

Zakaj so torej "prijazni žičničarji" steptali tisto cesto, ko so vendar vedeli, da ta predstavlja smrtno nevarnost? Tudi za uslužbenca ki vozi RATRAK!

NE SE HECAT IN NE GOVRITI O TEČAJIH NEKEGA TURNEGA SMUKA, KO VENDAR VEMO DA NI ŠLO ZA TO!

"Na srečo opažamo porast tečajev tudi pri nas"- ta izjava nakazuje na kaj?

Da nam ni mar za sobotni dogodek (ali pa ga želimo popačiti) in nas briga le še za "jutri" ?

Odgovorite torej, KDO naj v tem primeru prevzame odgovornost za nesrečo ?

(Vsi se podpisujemo s polnim imenom.)


Heinrich Blagne,

Danes, med komentarjema Nejca Kuharja ob 12.40 in istoimenskim avtorjem ob 14.01 sem tudi sam oddal komentar, ki pa je bil sprva objavljen.. in kasneje umaknjen oz CENZURIRAN; kar je razvidno celo iz obeh zgoraj omenjenih komentarjev.

V kolikor v bodoče nameravate izvajati enako prakso, vam priporočam, da izbrišete vse komentarje v kontekstu spornega, sicer bralci vaša poročila v kratkem več ne bodo imeli za legitimna.

Morda je temu tako že v tem trenutku.


Ni v naši navadi, da bi cenzurirali in - če že kaj umaknemo, avtorja o tem obvestimo.

Brisanje sem nekoliko prehitro zakrivil pomočnik urednika, ko sem pregledoval komentarje in ugotovil, da je bil brisani komentar kot popolnoma enak s copy/paste kar dvakrat dodan, a spregledal, da k dvema različnima objavama- > Dušan Škodič


Heinrich Blagne,

KDO BO TOREJ PREVZEL ODGOVORNOST ZA SOBOTNO NESREČO?

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46085

Novosti