Delo. si, M. R.: Hughu Herru so zaradi nesreče pri plezanju pri 17. amputirali obe nogi, pred tremi leti pa je v Dolomitih z dvema slepima soplezalcema opravil vzpon, ki je po mnenju zdravih alpinistov izjemno težaven. Sedaj je predstavil tudi elektronsko protezo gležnja in stopala, ki omogoča hojo brez šepanja.
Hugh Herr je profesor na massachusettskem inštitutu za tehnologijo in je načrtoval tekaške proteze za južnoafriškega atleta Oscarja Pistoriusa.
»Čez dvajset let bo tehnologija tako napredovala, da bodo atleti s protezami lahko tekli hitreje od zdravih,« je prepričan Hugh Herr. Pogumne trditve ni izrekel kdor koli, temveč 44-letni profesor z massachusettskega inštituta za tehnologijo. Iz fizike je diplomiral na univerzi Millersville, magistriral iz strojništva na MIT, doktorat iz biofizike pa je opravil na Harvardu. Zaradi nesreče pri plezanju so mu pri 17 letih amputirali obe nogi, pred tremi leti pa je v Dolomitih z dvema slepima soplezalcema opravil vzpon, ki je po mnenju zdravih alpinistov izjemno težaven. Če ne bi posneli filma o tem podvigu, jim mnogi verjetno sploh ne bi verjeli, da je to mogoče.
Besednjak Hugha Herra ne pozna besed vdaja in nemogoče. Ko so mu zdravniki povedali, da so mu odrezali nogi pod kolenom in da ne bo mogel nikoli več plezati, je najprej 24 ur jokal, potem si je dejal: »Velik del tvojega telesa je zdaj umeten, toda to je nepopisan list, na katerega lahko napišeš, kar koli hočeš.« In je začel.
Navadne proteze, ki so jih dobili ljudje brez nog, so se mu zdele čisto neuporabne. Med rehabilitacijo je imel dovolj časa za premišljevanje in študij. Potem je izdelal načrt za popolnoma drugačne proteze od običajnih. Bile so veliko primernejše za plezanje kot za hojo, vendar je Herr z njimi spet lahko počel tisto, kar se je vsem zdelo nemogoče - plezal je.
Ta teden je bil na festivalu znanosti v Bergamu kar nekoliko v senci precej bolj znanega južnoafriškega atleta Oscarja Pistoriusa. Mladenič, ki so mu zaradi prirojene napake pri 11 mesecih amputirali nogi, je pred dobrim mesecem na paraolimpijskih igrah v Pekingu z lahkoto zmagal v tekih na 100, 200 in 400 metrov. Zdaj upa, da se mu bo uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo v atletiki v Berlinu in na olimpijske igre v Londonu.
Pistorius, ki so mu najprej skušali prepovedati nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, češ da ima zaradi posebnih protez prednost pred zdravimi atleti, potem pa se mu na igre ni uspelo uvrstiti, ker ni dosegel olimpijske norme, ne bi bil tako znan, če ne bi tekel na Herrovih protezah. Te so iz ogljikovih vlaken, načrte zanje so naredili v Biomechatronics research group, izdeluje pa jih islandsko podjetje Össur. Imenujejo jih cheetah (gepard), ker je njihova oblika podobna zadnjim okončinam te hitre zveri.
Pred dobrim letom je Hugh Herr s sodelavci predstavil elektronsko protezo gležnja in stopala, ki omogoča hojo brez šepanja in pomeni pravo revolucijo v protetiki. Ima lasten vir energije in njene sofisticirane vzmeti odlično posnemajo gibanje gležnja, kar olajša hojo in preprečuje bolečine v hrbtu, sicer značilne za proteze nog. Najprej so jo pokazali na znanstvenem srečanju, javnosti pa jo je predstavil mlad vojak, ki je v Iraku izgubil nogo. Ameriško podjetje iWalk bo protezo, poimenovano PowerFoot One, kmalu poslalo na trg.
Hugh Herr, ki ima prijavljenih celo vrsto patentov, je prepričan, da bodo že kmalu lahko razvili še precej učinkovitejše proteze. Čez desetletje bo mogoče v mišice vstaviti senzorje, ki bodo delovali kot nekakšne notranje proteze. Popolnoma nove bionične proteze bodo opremljene s posebnimi mikročipi, ki bodo omogočali povezavo z možgani, je napovedal v Bergamu. V prihodnje bodo razlike med protezami in »originalnimi« deli človeškega telesa čedalje manjše, je prepričan Hugh Herr.
Ko bi po nekem čudežu lahko dobil nazaj prave noge, bi jih sploh še hotel? »Ne,« je suho odgovoril. »Moje proteze so boljše. Ljudje sicer menijo, da je človeško telo tako popolno, da ga ni mogoče izboljšati, vendar to ni res.«