Slovenske novice - Boštjan Fon: Razbita glava, polomljeni udi, življenje na nitki, čeprav je bilo še pred trenutki na gorski poti idilično kot sredi najlepše pravljice.
Realnost pohajanja po gorah, kamor slovenski živelj rad zbeži od naporov vsakodnevnega tempa, je otipljiva po vsakem brnenju helikopterja, ki se zagrize med ostenje naših vršacev. Tak, ki nikoli ni imel priložnosti leteti ob steni navzdol in treščiti po kamenju, ne bo vedel, lahko bo le slutil. Tisti, ki smo zadevo preizkusili v praksi, lahko povemo, da ni boga, h kateremu bi molil ob tistem, temveč, če si seveda pri zavesti, moledujoče pogleduješ nad sabo v nebo. Da te vzame k sebi! Pa ne za vekomaj, saj saj imaš v dolini še veliko teh, ki te radi stisnejo v objem; Zreš proti oblakom in kleplješ molitvice, da od tam čim prej zaropoče in se prikaže jeklena elisa s kabino spodaj, v njej so pilot, posadka, zdravnik in gorski reševalci.
Rad imam fante, ki poškodovane dostavijo do bolnišnice, saj izpričujejo pogum in nesebičnost, so pa pravzaprav bučmani svoje sorte. Žrtvujejo svoj prosti čas, da pomagajo človeku, ki ga sploh ne poznajo. Namesto da bi sredi zime greli riti ob domačem ognjišču, gredo ponoči igrat rusko roleto v ledena ostenja, ko jih pokličejo na pomoč. Visijo na tankih jeklenicah pod helikopterjem; ki je meter od navpik postavljene stene. Celo za opremo dajejo del svojega denarja. Letos bo njihov predsednik, ker pač ni cvenka iz državnih korit, pri katerih se prerivajo praseta takšne in drugačne lakomnosti, oficialno jakno, s katero bo hodil na sprejeme, pogrebe in droge protokolarne dogodke, kupil sam, iz lastnega žepa. In tudi preostali gorski reševalci bodo odpirali lastne denarnice za to, da bodo vsaj odeti kolikor toliko spodobno z opremo, ki jih bo grela, medtem ko bodo spuščali sredi strupenega mraza kakšno ponesrečeno bitje z visokega vrha.
Italijani, skupaj smo frčali v soboto na vaji, so povedali, da nimajo problemov s financami, saj je njihovi politiki pač jasno, da brez nič ni nič. Oziroma bi ščipanje denarja tem, ki si upajo in ki znajo pomagati, pomenilo strm porast tragedij tam, kjer je preveč lepo, da bi se moralo jokati. Našim reševalcem, ne le gorskim, tudi gasilskim in drugim prostovoljcem, naslednja proračunska leta napovedujejo krčenje sredstev za tretjino in več. Zato je ceneje, če v gorah ob nesreči kar umrete. Država vam bo hvaležna!
Boštjan Fon