Delo: Kanin – Delavci podjetja Kaskader so včeraj začeli popravljati steber na dostavni žičnici
Delo - Blaž Močnik: Posoški puntarski žlikrof - Kritika ali škodoželjnost
Pred kratkim ga je poškodoval plaz, zaradi česar so morali ustaviti kabinsko žičnico med postajama C in D. Obilne snežne padavine so v preteklih dneh žičničarjem povzročile dodatne težave, vendar v ATC Kanin Bovec kljub ne najbolj optimalnim napovedim še vedno upajo, da bodo napravo spet lahko pognali do začetka šolskih počitnic. Za zamenjavo vseh poškodovanih delov bodo predvidoma potrebovali nekaj dni. »Več bodo povedali delavci, ki smo jim zaupali sanacijo. Delo poteka počasi, saj gre za zahtevno popravilo,« je povedal direktor ATC Aleš Uršič. Zaradi neobratovanja smučišča bo družba ob 100.000 evrov prihodkov, medtem ko bo še najmanj 150.000 evrov namenila za popravilo stebra in obračalnega kolesa na sedežnici Prevala. Škoda utegne biti še večja, saj je sneg zasul tudi pogonsko postajo omenjene sedežnice in del postaje C kabinske žičnice. Rekordna zima Kaninu torej povzroča večinoma preglavice. Snežnih padavin je bilo že več kot 11 metrov, medtem ko je snežna odeja ob restavraciji Prestreljenik debela 8,8 metra.
Bl. M.
Posoški puntarski žlikrof - Kritika ali škodoželjnost
Dej, dej, snih zej! Jebeš pumlad, dej zej snih! Kipn ga en metr zej, snih, snih, snih, snih! (Oda snegu) To znamenito idrijsko mojstrovino smo si najraje prepevali, ko so bili zvončki edina bela stvar sredi zelenih zim. Očitno je izzivanje tokrat uspelo, morda smo šli tudi nekoliko čez rob. Neuradno sem slišal, da letos ptujsko kurentovanje odpade. Delavci Alpskega turističnega centra Kanin Bovec so namreč najeli vse preganjalce zime in bi jih radi prepeljali v svoje kraje. Na Kaninu je namreč že več kakor osem metrov snega, kar je daleč največ v zgodovini tamkajšnjega smučišča. To je zaradi poškodovanega stebra na kabinski žičnici zaprto že tri tedne.
Ode snegu si torej v ATC tokrat ne žvižgajo, saj je vrag odnesel šalo. Potem ko so tik pred zdajci v družbi drugič v zadnjih nekaj letih obudili mrtvega konja z injekcijami poslovnih partnerjev, bi jim večina privoščila »normalno« zimo. Z njo bi vsaj prosto zadihali, medtem ko so zdaj spet potisnjeni v kot, od koder se lahko premaknejo samo z dodatnim vložkom vsaj četrt milijona evrov.
Naravna ali državna nesreča
Vodstvo ATC se je po poškodbi stebra, čeravno z nekaj zamude, odzvalo pravilno. Njihovo sporočilo je bilo jasno: če gre za rekordne padavine, ki so poškodovale naprave do te mere, da je smučišče zaprto, gre torej za naravno nesrečo. In če gre za naravno nesrečo, se lahko od države pričakuje vsaj delna povrnitev škode. Pravzaprav je njihovim pričakovanjem težko oporekati, če vemo, da je doslej na gori padlo že 11 metrov snežnih padavin (in da so v teh dneh spet napovedane nove). Ob tem je namreč pomembno, da posledic ne bo čutila samo družba sama, temveč jih že čuti turistični del gospodarstva v dolini, ki je v tem času odvisen skoraj izključno od Kanina. Slovenci so tako Bovcu že obrnili hrbet, kar pa je bilo seveda pričakovati in česar ne moremo označiti za neopravičljivo dejanje.
ATC je vedno posloval na pol bos in tudi z nekaterimi napakami, toda v tem času se mi zdijo komentarji generalov brez vojske, češ da so na Kaninu za vso škodo, ki je nastala, krivi izključno sami zaradi lastne nesposobnosti – in takšnih trditev je po dolini veliko – škodoželjni in brez realne podlage. Dejstvo je, da so na gori umetno prožili plazove, ko se je poškodoval steber. Tega direktor Aleš Uršič ni niti poskušal zanikati, saj bi bilo še bolj neodgovorno, če tega ne bi počeli. A so se v istem času plazovi prožili tudi sami od sebe in preveč snežne gmote je pač naredilo svoje. Prav tako imajo govorice, da so obračalno kolo na Prevali poškodovali s teptalcem snega, še vedno noge. Ljudje pač verjamejo, kar hočejo verjeti, in ne nujno tistega, kar je (včasih) vendarle res.
V Žarščah podirajo objekte (in načrte)
S podiranjem petih stavb v nekdanjih bovški vojašnici se bo začel prvi del novega poglavja turistične podobe Bovškega. Potem ko je država hitela odstopiti vojaške objekte tukajšnji občini, da bi španovija s francosko družbo Transmontagne čim prej uspela, bo zdaj očitno več časa za premislek o dejanskih načrtih v tem prostoru. Prvotni načrti v Žarščah so namreč dvignili veliko prahu, zdaj pa so preživeti. Predvsem pa še brez naložbenika, ki bi se upal spopasti z bovškimi muhami. Če bo vlagal kdo drug in ne Euroinvest, ki je največji lastnik ATC, bo to presenečenje.
Blaž Močnik