Gorenjski glas - Suzana P. Kovačič: ... konkurirate čevljem, narejenim na Kitajskem?
Matej Slapar: »S ceno lahko konkuriramo največjim proizvajalcem športne obutve, kot sta La Sportiva, Scarpa ...
Matej Slapar iz Loma pod Storžičem je delal v razvojnem oddelku Peka, ko pa se je v Peku situacija začela slabšati, je šel na svoje. V domači hiši je uredil delavnico, z razvojem lahke in športne obutve se ukvarja šestnajst let, kot pravi »na štirideset let podlage«.
Začeli ste z izdelovanjem obutve in inženiringom v čevljarstvu v zibelki čevljarstva, v Tržiču. Kljub temu da so velika čevljarska podjetja v Sloveniji doživela svoj konec, Peko pa ima veliko težav, ste za to zbrali dovolj poguma in odprli podjetje, zdaj znano pod imenom Slapar Ro&Sa.
»Tudi sam sem pred leti delal v Peku. Po stroki izhajam iz strojništva, v Peku sem se pridružil razvojnemu oddelku in povezal znanje iz strojništva s čevljarstvom. Ukvarjal sem se s prototipi za podplate čevljev. Delo mi je postajalo vse bolj všeč, tedaj smo bili v razvojnem oddelku Peka inovativni, spremljali smo trende in delali za različne kupce po celi Evropi. Ko se je situacija v Peku začela slabšati, sem razmišljal o tem, kako naprej, in sem se skupaj s partnerjem, ki je zdaj že upokojen, odločil, da grem na svoje. S partnerjem sva se ukvarjala z načrtovanjem in inženiringom za druge proizvajalce, obenem sem sam že začel z izdelavo predvsem šivanih čevljev v domači delavnici.«
Lahko in naravno mehko obutev ste razširili z linijo športne obutve Proalp, kar je plod vašega znanja …
»… in znanja predvsem starejših poznavalcev čevljarske obrti, s katerimi sodelujem. Glede na to, da pa smo v domači hiši vsi hribolazci, sin tudi alpinist, smo rekli, da imamo dosti znanja tudi na tem področju, da naredimo lasten pohodni čevelj. Naredil sem prototip, ga preizkušal in izpopolnjeval. Pomembni detajli so bili v času razvoja testirani na več desetih vzponih na slovenske gore, da sem bil prepričan, koliko čevelj zdrži, kako se obnese. Najprej je bil to samo nizek pohodni čevelj, model Kofce, ki se mu je pred kratkim pridružila linija polvisokih pohodnih čevljev, model Stol. Glavna posebnost športne linije Proalp, pa tudi linije lahkih obuval Polo, je, da so čevlji večinoma narejeni iz naravnih materialov. Žal pa usnja ne morem več kupiti v Sloveniji, ker so usnjarne propadle. Kupujem ga v Italiji, ki izpolnjuje vse stroge evropske kriterije.«
Pa s ceno pohodnega čevlja lahko konkurirate čevljem, narejenim na Kitajskem?
»S ceno lahko konkuriramo največjim proizvajalcem športne obutve, kot sta La Sportiva, Scarpa ... Pomemben je zadovoljen kupec, saj katerikoli čevelj iz naše proizvodnje prilagodimo njegovi nogi. Kopita sami razvijamo.«
Kriza kaj vpliva na prodajo?
»Seveda vpliva. Nekatere trgovine, ki so prodajale našo obutev, niso (bile) redni plačniki in smo morali sodelovanje prekiniti, saj bi to lahko pokopalo podjetje. V glavnem smo prisotni na slovenskem trgu, nekaj izvažamo tudi na avstrijski in nemški trg. Kljub krizi razvijamo nove modele, šli bomo v novo linijo balerink in naredili pohodni čevelj, na katerega se bodo lahko nataknile polavtomatske dereze.«
Ste lahko konkretni še v številkah, koliko parov čevljev ste na primer prodali lani, kakšen je dobiček?
»Lani smo prodali približno 1500 parov različnih obuval. V podjetju sem zaposlen samo jaz, pomagajo mi moji trije sinovi, kadar imajo čas ob šolskih in drugih obveznostih. Soproga je zaposlena drugje. Imam nekaj honorarnih sodelavcev. Ves dobiček namenim za nakup materiala in opreme, v tem je vrednost podjetja. Se pa moramo kar prilagajati trgu, ne delamo kar tako na pamet na zalogo. V velikih trgovskih sistemih pa ni naše zgodbe, ker veliki trgovci odkupujejo po zelo nizkih cenah, da zaslužijo, mi pa ne moremo iti v minus.«
Kako gledate na stanje čevljarske industrije, mislim na Peko v tem trenutku?
»Če je lastnik »doma« v tej branži, se da delati. Če pa v branžo pridejo ljudje, ki ne poznajo ne branže ne trga, je pa težko in to se dogaja v Peku zadnjih petnajst let. V čevljarstvu ni velikih profitov, da bi menedžment zraven še malo eksperimentiral. Peko ima spet nove menedžerje, ki so brez izkušenj na tem področju, od tod moj dvom v prihodnost podjetja. Za Peko je to škoda, ker obstaja trg za njegov obstoj. A brez poznavanja branže je to težko.«
Suzana P. Kovačič