Pismo, ki ga je PZS poslala na naslove šestih ministrstev … - Za novinarsko konferenco PZS
UVEDBA ZAVAROVANJA
ZA STROŠKE REŠEVANJA V GORAH
Veliko dejavnosti v gorskem svetu je lahko vzrok nezgode, nesreče, poškodbe in tudi smrti. Planinska zveza Slovenije je že leta 1981 vključila med pravice članstva tudi zavarovanje za primer poškodb ali smrti pri planinskih aktivnostih. S povečevanjem obiskov tujih gora smo med pravice članstva vključili tudi zavarovanje za kritje stroškov reševanja v gorah Evrope (razen v Sloveniji) in Turčije.
Visoki računi, ki so jih prejeli naši člani za reševalne usluge v tujih gorah v letošnjem letu (za niti ne preveč obsežno reševalno delo presegajo 10.000 EVROV) kažejo, da je vključevanje te pravice med ugodnosti članstva še kako utemeljeno. V prihodnje si bomo prizadevali zavarovalne premije za te storitve (to vrsto pravice) še povečati, kar pa zaradi obremenitve članarine ne bo ravno lahko.
Vzporedno pa bo nujno ugotoviti, kolikšne so obremenitve gorskih lokalnih skupnosti, ki se jih v primerih nesreč (domačih in tujih planincev) bremeni za stroške reševanja, transporta poškodovancev, obdukcij.., saj bi ta strošek moral biti pokrit s strani države. Ob tem moramo poudariti, da so prav te občine najrevnejše.
V gorah Slovenije Gorska reševalna služba Slovenija (GRS S) opravi letno okoli 300 reševalnih akcij, od tega je 3/4 ponesrečencev domačih in 1/4 tujcev iz kar 16 držav. Seštevek ur za to delo je letno od 6.500 do 9.500 ur. Izstopajo nesreče posameznikov ali članov neorganiziranih skupin. Več kot polovica reševanih oseb ni članov planinske organizacije.
GRS S pridobiva sredstva za svoje delo iz proračuna RS, Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), donatorskih in drugih virov.
V državah Evrope so že pred leti prišli do odločitve, da so ljudje, ki se ponesrečijo pri prostočasnih dejavnostih, dolžni sami kriti stroške morebitne pomoči in reševanja. Seveda se je možno za kritje teh stroškov zavarovati in tako premostiti nastale izdatke. To zavarovanje je ponudila na podlagi razpisa izbrana zavarovalnica. Po uvedbi te zahteve so v drugih alpskih državah Evrope ugotovili, da se zato obiskovalci gora obnašajo veliko bolj odgovorno.
Planinske organizacije iz Evrope so domala brez izjeme zavarovanje za kritje stroškov reševanja v gorah vključile med pravice svojega članstva, s čemer so zaradi velikega števila članstva,dosegli ugodnejše premije. S tem je bilo doseženo:
- da so se mnogi obiskovalci gora - do poprej nečlan - vključili v članstvo planinske organizacije oz. planinska društva (PD);
- da v PD organizirajo preventivne in vzgojne aktivnosti ter s tem prispevajo k zmanjšanju števila nesreč;
- da v PD vodijo terenske aktivnosti strokovno izšolani vodniški kadri;
- da so v PD na voljo programi za vse starostne skupine članstva in svetovanje članstvu.
Smiselno bi bilo, da se končno v celoti uredi tudi kritje stroškov reševanja tujih državljanov v naših gorah in da se področje zavarovanja reševanja v alpskem svetu uredi na enak način, kot je to urejeno v evropskih državah, članicah CAA.
Glede na sedanjo prakso ponesrečencem na osnovi podatkov o reševanju, račun za stroške reševanja izstavi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. To je izvedljivo, če ima Slovenija z domicilno državo ponesrečenega sklenjeno konvencijo, sicer ostanejo stroški reševanja neporavnani.
Letos sta bili v Sloveniji (na področju Tolmina) odprto državno prvenstvo v jadralnem padalstvu Nizozemske in nato še Češke, vsakokrat s približno 120 prijavljenimi tekmovalci, z njimi v zraku pa so bili še številni prijatelji in znanci. Tolikemu navalu na tem področju Slovenije gre zahvala zaradi izredne termike. Samo letos so na tem področju iskali in reševali 31 tujcev.
Kljub zakonskim določilom, ki pa so žal nedosledna, ostajajo v veliki meri neporavnani stroški reševanja mrtvih domačih in tujih gornikov.
Neporavnane stroške bi z uvedbo zavarovanja kritja stroškov pomoči in reševanja pri vseh prostočasnih dejavnostih lahko uredili.
Z delom sredstev iz sklenjenega zavarovanja bi lahko krili del stroškov dejavnosti GRS S ter preventivno in vzgojno delo, v našem primeru v planinski organizaciji. Ob tem pa bi z uvedbo zavarovanja reševanja v gorah razbremenili sredstva socialnega zavarovanja, saj bi se stroški pokrivali iz zavarovanj tako kot je to v EU.
Za podrobnejšo predstavitev našega predloga smo vam na razpolago. V doglednem času pričakujemo tudi vaš cenjeni odgovor.
Vas pozdravlja
Planinska zveza Slovenije
mag. Franci Ekar, predsednik