... in navzdol - Kakšne so bile razmere včeraj (16. t. m.) opisuje in s slikami predstavlja Metod Škarja.
Tokrat se odpravim proti Kamniškemu sedlu z namenom, da grem v Bosovo grapo. Zaradi velikih plazovin pod njo pričakujem, da se je večina nevarnega snega splazila, paziti pa bo treba na klože, ki so eventualno nastale kasneje zaradi močnih vetrov. Spodaj do studenca so razmere podobne kot pred tednom, le da je vse bolj zmrznjeno. V grapi desno od Domžalske (Kamniška?) opazim tri plezalce. Zavijem proti Bosovi grapi. Tudi sicer so vse grape v tej steni Brane lepo splazene. Iz Bosove grape vodijo navzdol sledi pa ena bolj zametena, komaj vidna, tudi navzgor. Na plazovnem stožcu pod grapo opravim preizkus, res je kakih 30 cm globoko pod zgornjo dobro sprijeto plastjo labilna meja proti globljim plastem, kot so že opazili drugi drugje. V sami grapi malo višje so razmere boljše, plazovi so jo dobro obrusili, tudi severni veter je dno dobro utrdil in ni pustil veliko napihanega snega, tako da je po dnu kar idealen suh strjen sneg za vzpon, čevelj gre do polovice noter. Prvi skok na vzponu je popolnoma prekrit.
Pridem do drugega skoka, ki je zelo redko narejen in se mu smer umika po stranski grapi v levo. Tokrat je ta skok narejen, 4 m navpičnega belega ledu in zmrznjenega snega omogoča vzpon tudi naravnost. Levi skok, s katerim se prične obvozna grapa, je v levem delu splazen do ledu in skale, desni del, ne ravno Širok, pa je zmrznjen sneg. Ugotovim, da tu čez vsaj jaz ne bom mogel smučati, zato se pripravim za spust od tu. Odsmučam po grapi dol in nato po plaznih stožcih proti levi, nato pa pse in srenače na smuči in naprej proti Kamniškemu sedlu.
Spodaj nadaljujem kar po pobočjih pod Brano in prečim desno šele v višini Kamarce. V zgornjem delu grem po pobočjih pod Planjavo na rob sedla desno od Bab. Samo pobočje je z višino vse bolj pomrznjeno z nekaj trakovi še ne odpihnjenega snega, ki pa se je spremenil v bolj ali manj trdo kložo. Pobočja Planjave so bistveno manj splazena kot pobočja Brane, se pa kljub temu vidijo številne napoke sproženih plazov.
Najprej smučam bolj pod Planjavo iščoč območja trde klože, ki je še najboljša za vijuganje. Pri Kamarci me porabljen čas v Bosovi grapi "nagradi" z res lepim pogledom na z zahajajočim soncem obžarjeno Planjavo. Nad Pastirci zavijem pod Brano, kjer se da dobro vijugati po zgornjih delih plaznih stožcev. Tu moram prečiti zelo razbito plazovino iz Domžalske in Bosove grape. To smer sem izbral z namenom, da pridem v gozd nad studencem, tam kjer pride ven tudi zgornja lovska pot, ki pripelje do sem od Jermance po pobočjih Brane.
Skozi gozd desno od grape odsmučam brez problemov po pomrznjenem snegu, vmes pa je tudi nekaj suhega in celo pršiča, na začetni del prečne poti, ko ravno pride iz Klina, od tu pa po zgornji poti in nato po cesti vse do doline. Tokrat "opazim", da se da cesti v spodnjem, razritem delu marsikje umakniti na eno ali drugo stran v gozd, najprej malo pred križiščem s "Kokrsko cesto" po levi, nižje pa dvakrat na desni, na cesto se zadnjič pride pri odcepu ceste za Kurjo dolino in poti za Spominski park. Če se da ves ta del povezati skozi gozd ne vem, zaradi mraka se ni več dobro videlo in nisem tvegal; vmes je sicer en del kar strm s precej skalami.
Metod Škarja
