Bojan Ambrožič: ... je bilo tekmovanje v lednem plezanju
Letošnja zima je zelo obilna s snegom. Tega sem sicer vesel. Vendar padavine so tako pogoste da v zadnjem mesecu praktično ni bilo dneva, ko bi bile snežne razmere dovolj stabilne, za varen obisk visokogorja. In glede na napoved bo tako še najmanj teden dni. Zato sem se z veseljem odzval povabilu na tekmo v hitrostnem lednem plezanju. Moj cilj seveda ni bilo tekmovati, ampak da se prvič letos naplezam.
Tekma je bila na slapu Podrancka v vasi Zgornja Žetina.
To je vas pod Blegošem, ki je na nadmorski višini skorajda tisoč metrov. S središča vasi je do slapu le pet minut hoje. Slap je na pol naraven, saj je že prej tod tekla voda. Potem pa so domačini speljali vodo tako, da se je naredil led čez celotno ok. 50 metrov široko steno.
S slapom upravlja plezalno društvo Cepmin.
Plezanje je za simbolično vstopnino možno vsak dan – tudi ponoči, saj je slap osvetljen.
Led je bil za plezanja ugoden - ravno še prav mehak da so cepini dobro grabili. V levem delu stene je bil led sestavljen iz ledenih gobic po katerih je bilo plezanje relativno enostavno. V srednjem in desnem delu stene, pa je slap popolnoma vertikalen – tako da tu prostora za počivanje ni. V skrajno desnem, najbolj previsnem delu stene pa je nekaj težkih drytooling smeri.
To je bila že četrta tekma v lednem plezanju zapored. Na današnjo tekmo se nas je prijavilo 16 plezalcev, zelo različnih profilov – od popolnih začetnikov, pa vse do vrhunskih alpinistov. Najprej so bile na vrsti kvalifikacije, kjer smo tekmovalci smer poskušali preplezati v čim hitrejšem času. Smer ni bila težka, z izjemo zahtevnega previsa v sredini. Vendar za najboljše tudi to ni bila nobena ovira, saj so nekateri dobesedno tekli navzgor po ledu. Zmagovalec kvalifikacij je za smer potreboval le 37 sekund! Jaz pa kakšne tri minute več. Pa se sploh nisem sekiral, saj je bila super plezarija.
Kvalifikacijam je sledil polfinale v katerem smo tekmovali vzporedno v parih. Pari so bili določeni glede na izid kvalifikacij. Zmagovalci so se uvrstili v večerni finale. Obe polfinalni smeri sta bili bistveno bolj zahtevni, kot kvalifikacijska smer. Vseeno sem z njima opravil dosti bolj suvereno, kot s kvalifikacijsko, saj sem uspel odpraviti nekaj napak v svoji plezalni tehniki, ki so me zavirale zjutraj. Kljub vsemu, sem iz nadaljnjega tekmovanja izpadel. V finalu je zmagal Simon Stanovnik pred Jakom Stanonikom in Janezom Jesenkom. Sam pa sem zasedel končno 13. mesto.
Zelo sem vesel da sem se udeležil te prireditve, saj se še nikoli (niti v Mlačci) nisem toliko ledno naplezal, kot sem se danes. Čestitke organizatorjem, ki so se zares potrudili in pripravili zelo lepo tekmo. Želel bi si še več takih prireditev, kjer v prvi vrsti ne gre za samo tekmovanje, ampak za druženje in uživanje v (ledenem) športu.
P.s.. Nekje okoli slapu sem izgubil denarnico z dokumenti (vozniško). Če jo slučajno kdo najde, naj mi jo prosim sporoči ...
Lep plezalski pozdrav,
Bojan Ambrožič