Delo, 10.08.05 – Marjan Raztresen: S kolesom po ljubljanski okolici
Izletniški vodnik
V hribe na dveh kolesih
Peter Krajnc:
S kolesom po ljubljanski okolici, Sidarta, Ljubljana, 2005, 176 str., 4980 SIT.
Ljubljanska založba Sidarta, ki se je že davno specializirala za izdajanje popotniške, predvsem še gorniške literature in vodnikov od izletniških do plezalskih, se je doslej že spogledala tudi z gorskim kolesarjenjem; na koncu koncev ima ta prostočasna dejavnost marsikatero stično točko s klasičnim planinstvom. Najnovejša knjiga te založbe, gorskokolesarski vodnik po ljubljanski okolici, bo verjetno zadetek v polno: sezona rekreativnega kolesarjenja je na vrhuncu, koncentracija gorskih kolesarjev je v glavnem slovenskem mestu najbrž največja v državi, dobra ideja za nov športni cilj dobesedno pred domačimi vrati je prav dobrodošla.
Peter Krajnc, očitno dober poznavalec tako gorskega kolesarjenja kot primernih različno težavnih poti za dosego prijetno napornih ciljev, je v knjigi zbral triinštirideset gorskokolesarskih tur, ki imajo za izhodišče Ljubljano ali njej bližnje kraje od Polhovega Gradca, Horjula, Škofje Loke, Kamnika in Mengša do Litije, Hotiča, Dolskega, Moravč, Borovnice, Vrhnike, Logatca, Unca, Cerknice in Velikih Lašč. Poti in cilji vsakega od poglavij so predstavljeni po enakih kriterijih: potek ture, dolžina v kilometrih, višinska razlika, ki jo je treba premagati, čas vožnje, zahtevnost predvsem najtežavnejših delov, najvišja točka na poti, zavetišča, kamor se je mogoče zateči ob nenadni spremembi vremena ali v njih po sili razmer prenočiti, izhodišče poti in njegova oddaljenost od Ljubljane (če izhodišče ni največje slovensko mesto), natančen opis pokrajine, po kateri se bo kolesar vozil, ter posebne naravne in kulturne zanimivosti ob poti, ki naj bi jih kolesar ne spregledal. Na začetku vsakega poglavja je natisnjen nad naslovom simbol, ki pove, kako težavna je opisana pot, pri koncu pa višinski diagram, iz katerega je videti, na katerih kilometrih mora kolesar računati z največjimi vzponi, kje z največjo višino na poti in kje bo poplačan z uživaško vožnjo navzdol. Čisto na koncu vsakega poglavja je objavljen še čisto pravi zemljevid z vrisanima merilom in načrtovano potjo.
V fotografsko primerno opremljeni knjigi so dokaj uravnoteženo predstavljeni vsi za pravo gorsko kolesarjenje primerni predeli okoli Ljubljane od »mestnih hribov« Šmarne gore in Rašice do tistih predelov Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja, robov Kamniških Alp, Posavskega hribovja ter kraškega sveta Notranjske in Dolenjske, ki se skoraj dotikajo Ljubljane. Izbirati je mogoče med neprezahtevnimi vožnjami na Žagarski vrh in Javor na robu Posavskega hribovja, ki ne traja niti dve uri, po Planinskem polju, ki traja komaj poldrugo uro, ali po Rakovem Škocjanu in Cerkniškem polju, kar vzame slabi dve uri časa, pa do takih podvigov, kot sta malone štiri ure dolgo naporno kolesarjenje s 550 metri višinske razlike na Polhograjsko goro nad Polhovim Gradcem ali štiri ure in pol dolga pot iz Kamnika skozi Stahovico in Črno na Veliko planino, pri čemer je treba premagati višinsko razliko kar 1200 metrov. Da ne bi bilo treba jemati s seboj na kolo cele knjige, ji je dodana knjižica s potovalnimi zemljevidi in tehničnimi opisi vsakega izleta posebej (kar je sicer objavljeno tudi v knjigi), iz katere kolesarski popotnik izreže samo tisto stran, ki ga ta dan zanima.
Predvsem za tiste, ki se šele mojstrijo v gorskem kolesarjenju, sta nadvse dobrodošli poglavji o tehniki vožnje z gorskim kolesom ter o kolesu in opremi, ki jo gorski kolesar potrebuje na poti. Bodoči kolesarski popotnik naj ne bi nikakor prezrl odstavkov o obleki, prehrani in pijači na turah, orientaciji na terenu in nevarnostih gorskega kolesarjenja, ki se jim je mogoče vsaj deloma izogniti, če jih poznamo.
Marjan Raztresen