Nedeljski dnevnik, Prosti čas - Franci Horvat: Velja za eno najbolje obiskanih naravnih znamenitosti Koroške - Nahaja se pod cesto, ki pelje s prelaza Ljubelj proti Borovljam
Prekrasna soteska je pritegnila že Valvasorja, ki je zapisal, da šumenje in bučanje v koritih povzroča hudič, ko v zglajenih skalnih tolmunih umiva svojo kričavo in nergavo staro mater. Ena od legend govori tudi, da so v tej soteski sojenice predle niti usode. Podobnih zgodb je kar nekaj, ki občasno še burijo domišljijo pri nekaterih ljudeh.
Zgodovinski viri pričajo, da so bila korita dolgo nedostopna, že tovorna pot, ki so jo zgradili Rimljani čez Ljubelj, se je dvigala v pobočje Žingarice visoko nad sotesko Čepe. Ob koncu 19. stoletja so nameravali v soteski postaviti elektrarno in zato so uredili skoznjo stezo, ki je kmalu pritegnila turiste od blizu in daleč. K sreči se za elektrarno niso odločili, dostopna pa je naravna znamenitost.
Soteska Čepa (Tscheppaschlucht) sodi med najgloblje soteske v avstrijskem delu Karavank in velja za eno najbolje obiskanih naravnih znamenitosti Koroške. Čepa spominja na korita Soče pri vasi Soča ali zaradi globine na korita Koritnice pri trdnjavi Kluže. Soteska je pod cesto, ki pelje s prelaza Ljubelj proti Borovljam, oblikovala pa sta jo potoka Borovnica in Žabnica. Po soteski je speljana dobro varovana pešpot, opremljena s številnimi mostovi in lestvami. Med mostovi izstopata dva Hudičeva mostova. Stari most je že iz leta 1566. O njem govori legenda, ki pravi: Nekoč je neki kmet prišel do mostu in videl, da se je podrl. Nenadoma se je pojavil hudič in se ponudil, da bo most popravil, če dobi njegovo dušo. Končno sta se dogovorila, da bo hudič dobil prvo dušo, ki bo šla čez most. Prebrisani kmetje nagnal čez most kozo in hudič se je moral zadovoljiti z njeno dušo.
Novi most je kovinski, pod njim se vijejo stopnice, ki nekako skazijo naravno lepoto soteske. Omeniti velja še dva mogočna slapova. To sta spodnji in zgornji Sopotniški šum. Slednji je visok okoli dvajset metrov in je skrit v skalnem kotu, sodi pa med najlepše v tem delu Karavank. V bližini je naravno okno, skozi katerega pelje zavarovana pot proti gostišču Sereinig. Med kulturne znamenitosti sodi še gostišče Nemški Peter (Deutscher Peter), ki je prvič omenjeno že leta 1500. To ime ob ljubeljski cesti se nanaša na cesarjevo željo z dne 25. avgusta 1728, ko so odprli cesto čez prelaz. Takratni lastnik gostišča (Tschnauko - Čauko Peter) je namreč potujočemu cesarju Karlu VI., ki ni znal slovensko, pomagal kot lokalni prevajalec.
Soteska Čepa je zanimiva v vseh letnih časih, kajti vsako obdobje ima svoje prednosti. Mislim, da Slovenci vse premalo poznamo to, nekoč slovensko območje.
Franci Horvat