Družina, 27.11.05: Izšla je knjiga dr. Antona Strojina o njegovih srečevanjih z naravo
DRUŽINA
27. november 2005
V NARAVO V SVATE
Izšla je knjiga dr. Antona Strojina o njegovih srečevanjih z naravo
Nova knjiga dr. Antona Strojina V naravo v svate, kl jo je izdala naša založba, je izbor zelo zanimivih premišljevanj z avtorjevega potepanja po domačih In tujih gorah, gozdovih, jezerih, morjih In otokih.
Kot je na predstavitvi knjige v Galeriji Družine, 16. novembra, pojasnil avtor, je dal knjigi takšen poetičen naslov zato, ker je to skupni imenovalec vseh, ki zahajajo v naravo. Kako globoko bomo doživljali naravo, je po njegovem zelo subjektivno. Strojinu gre za globinsko doživljanje narave, za duhovno izročilo narave. V knjigi se sklicuje tudi na druge avtorje, ki so pisali o naravi. Opisuje srečanja z naravo v njenih elementih: z zemljo (kamnine), vodo, ki je sestavni element sveta, z organskim svetom (pogovarja se z živalmi in z gozdom, ki je najbolj zapletena infrastruktura živalskega sveta). V poglavju Moje dežele predstavlja lik domovine. Najprej Barje, soteske, Kočevsko, ki je domovina slovenskega gozda. Gozd obravnava v poetični besedi, kot ga učijo naravovarstveniki in gozdarji. Poudarja, da gozd pomirja človeka. Opisuje dolge poti iz doline v dolino (iz doline Soče na Pokljuko).
Julijcem je, ko pravi, intimno zapisan. Piše o vzponu na Triglav, o tem, kako je prišlo do kipa »štirim srčnim možem« v Bohinju, o Škrlatici. Toda ni se zadržal samo pri Julijcih. Pota so ga vodila po jugoslovanskih gorah In po dalmatinskih otokih. V knjigo je vpletel tudl »cukrčke«, kot jih Imenuje: divje dvatisočake Korzike, kjer je bll štirikrat. Šel je po stopinjah prvega slovenskega alpinista Valentina Staniča na nemško goro Watzmann. Po Staniču se danes imenuje tudi koča pod Triglavom, kl se je prvotno Imenovala po Dragutinu Dežmanu, velikem narodnjaku, kl se je sicer v nekem trenutku Izrekel za nemštvo. Po Strojinovem mnenju bi ga morali obravnavati objektivneje in brez priučenih predsodkov.
Dr. Strojina je pot vodila tudi na Grenlandijo, Islandijo, Nordkapp, na Lofote. V Ameriki si je ogledal puščave, sloviti Grand Canyon, park Yosemite In Skalno gorovje. Bil je v Južni Ameriki, v Bariločah, najbolj pa ga je očarala divjina Nove Zelandije. Piše tudi o morjih in jezerih. Piše o Komatih, ki so zanj najlepši otoki, kar jih je videl.
Na koncu knjige razmišlja o gorništvu tretjega tisočletja in se zavzema, da bi bila to »pot v sebe in v kulturo«. V poglavju Kapljice za dušo prikazuje utrinke Iz življenja na Uskovnici, ki jo doživlja v vseh štirih letnih časih. Razmišlja o svojih petih življenjih in še, čisto na koncu, o tem, kako je leta 2001 zbolel za rakom, kako je po operaciji poromal na otok zla, na Goli otok In kako se je pozdravil s pomočjo narave.
O novi knjigi, ki je posvećena 110-letnlci Aljaževega stolpa, sta poleg avtorja spregovorila tudi Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, in dr. Janez Grli, direktor založbe Družina.
I.Ž.
Manjka podoba naslovnice, pod katero je
podpis
Format: 205 x 250, vezava: trda, strani: 128, cena: 4.950 tolarjev