Večer, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Planinski društvi Gorenja vas in Škofja Loka organizirata v nedeljo, 11. maja, 32. spominski in rekreativni pohod
Blegoš (1562 m) je najvišji vrh Škofjeloškega hribovja in poleg Ratitovca in Porezna prijeten predalpski vrh.
S travnatega vrha je v lepem vremenu razgled na greben spodnjih Bohinjskih gora, na najvišje vrhove okoli Triglava, na Karavanke in Kamniške Alpe, ter na jugu vse do Snežnika.
Na vrh vodi vrsta markiranih poti, od polurnega sprehoda do kratkih izletov s Črnega Kala, grebenskih sprehodov s Starega vrha nad Škofjo Loko ali Črnega vrha nad Cerknim do precej zahtevnih vzponov iz doline Poljanščice in Selščice.
Prevoz z avtobusi je mogoč po Poljanski dolini do vasi Javorje in do Leskovice, po Selški dolini pa do vasi Zali Log. Z manjšimi avtobusi in osebnimi vozili je prevoz mogoč do vasi Potok in na Črni Kal.
Iz Škofje Loke se peljemo proti Gorenji vasi, za avtobusno postajo zavijemo desno v Poljane. Od tam naprej pa sledimo cesti za oznakami Javorje. Tu zavijemo levo in sledimo oznakam proti Blegošu, in ko pridemo na križišče več cest, smo na Črnem Kalu, kjer parkiramo.
Čas hoje do vrha Blegoša je približno 3 ure. Jože Stanonik, predsednik PD Škofja Loka, svetuje, da gremo najprej na vrh Blegoša in potem do koče, kjer bo ob 11. uri priložnostna svečanost s kulturnim programom. Ker bo pohod v vsakem vremenu, priporoča vremenskim razmeram primerno obleko in obutev. Težav z iskanjem poti ne bo, vse so dobro označene in zavarovane.
Vpisno mesto bo pri koči na Blegošu, vpisovanje in potrjevanje izkaznic bo od 8. do 16. ure. Obe koči, na Blegošu in zavetišče na Jelencih, bosta oskrbovani. Informacije iz PD Gorenja vas daje Franci Fortuna, telefon 04/51 81 117 ali 041 451 684, iz PD Škofja Loka pa Jože Stanonik, telefon 04/51 20 667 ali 041/595 005 in koča na Blegošu 051/614 587 .
Daljša in lepa
Eden najdaljših vzponov na Blegoš se začne v Hotavljah, vasi v Poljanski dolini. Pot se začne za kamnolomom. Steza se počasi dviga skozi mešani bukov in hrastov gozd. Po nekaj minutah vzpona se znajdemo na grebenu, kjer postane pot bolj položna. Počasi se spremeni v kolovoz in nas pripelje na travnike, s katerih se že odprejo prvi pravi razgledi. Nadaljujemo mimo križa do vasi Čabrače. Markacije vodijo levo in nas po položnem kolovozu pripeljejo do asfaltne ceste, po kateri gremo do cerkve sv. Jedrti nad Čabračami. Nadaljujemo po strmih senožetih pod Prvo ravnijo in skozi bukove gozdove pod Blegoš.
S Prve ravni se lahko na vrh Blegoša povzpnemo po dveh poteh; za pot naravnost na vrh bomo potrebovali dobre pol ure ali pa gremo po poti do Koče na Blegošu. Obe poti se začneta nad cesto skozi bukov gozd, ki ga že kmalu nadomestijo smreke, med katerimi se pot razcepi desno proti vrhu ali levo proti koči.
Med vzponom po strmih travnatih pobočjih nad seboj opazimo bunker, za katerega se zdi, da je postavljen tik pod vrhom Blegoša, vendar ko pridemo do njega, se odpre pogled na naslednji bunker, in šele ko pridemo do tega, se levo od nas pojavi pravi vrh, od koder se odpre krasen razgled. Z vrha Blegoša se po zelo dobro vidni široki strmi poti po zahodnem grebenu spustimo do Koče na Blegošu, ki stoji na prijetnem sončnem mestu na robu gozdov pod Blegošem.
Od Koče na Blegošu se lahko vrnemo v Hotavlje po poti, po kateri smo se povzpeli, zanimivejša pa je krožna pot mimo Zavetišča na Jelencih. Pot proti Jelencem vodi v začetku po gozdni cesti, ki se od koče spušča skozi gozd proti Črnemu Kalu, na prvem večjem križišču pa zavije levo na široko stezo, ki nas kmalu pripelje do Zavetišča na Jelencih. Spust nadaljujemo mimo zavetišča, po kolovozu, ki se konča na gozdni cesti, znani že s Prve ravni.
URŠKA ŠPROGAR