Večer, Okolje in družba - Marjeta Keršič Svetel: Slovenski planinci imamo svojo himno, ki jo imamo seveda srčno radi: Oj, Triglav, moj dom. Saj veste, gre za stvaritev znamenitega dovškega župnika Aljaža.
V njegovih časih je bilo seveda poletje čas, ko so ljubitelji gora (pretežno meščani) drveli v hribe. In seveda na Triglav. "V poletni vročini na strme vrhé, da tam si spočije v samoti srce ..." poje pesem.
Seveda je poletje, ta čas počitnic, prostega časa, oddiha, še zmeraj višek planinske sezone. Toda kljub vsemu spoštovanju do naše planinske himne tega poziva, naj se poženemo v strmine ravno v vročini, ne bi smeli ubogati.
Poletna vročina v gorah namreč ni nedolžna neprijetnost, ampak kar resna težava in celo nevarnost. Predvsem zato, ker ljudem, ki so morda telesno nekoliko slabše pripravljeni ali imajo kronične zdravstvene težave, povečan telesni napor v vročini, posebno če je povezan s sončno pripeko in pomanjkanjem tekočine, lahko grozi z zelo resnimi zdravstvenimi zapleti. Naša gorska reševalna služba ima vsako leto veliko dela z ljudmi, ki doživijo na izletu v gore vročinsko kap, popuščanje srca, sončarico. Pa tudi zato, ker je za naše gore zelo značilno, da je poletje obdobje silovitih neviht. Velika vročina povzroča obsežne premike zračnih gmot in iz tega se razvijajo zlasti ob popoldnevih nevihte, ki so včasih čisto lokalne, pa zato nič manj divje in nevarne. Ne samo, da nam na vrhovih in grebenih (pa tudi drugje, kajti vsej znanosti navkljub so nevihtne razelektritve zelo nepredvidljive!) grozi udar strele. Nevihte prinesejo tudi nenaden padec temperature. In od dežja moker človek lahko v gorah od podhladitve umre tudi, če temperatura zraka ne pade pod dvanajst stopinj. V naših gorah pa poleti ni nič nenavadnega, če se ohladi tako zelo, da začne snežiti in se po skalah pojavi požled.
Modro je zelo zgodaj vstati in se odpraviti na turo takrat, ko se dani. Vzpon boste začeli z jutranjim ptičjim koncertom v gozdu in to je lep začetek!
V poletni vročini bomo prikrajšani tudi za razglede. Soparica, ki lebdi v zraku, ni naklonjena niti fotografom razen seveda tistim, ki se najraje pasejo po drobnih lepotah in zanimivostih, kot so poletni cvetovi gorskih rastlinic, ki z razkošjem barv proslavljajo kratko gorsko poletje.
V najhujši poletni vročini nikar ne rinite na strme vrhé, veliko bolje bo, če si privoščite planinski himni navkljub raje sprehod po kakšni soteski, počofotate po enem od gorskih potokov, se pustite oprhniti kakšnemu slapu ali si celo privoščite čolnarjenje na kateri od res lepih slovenskih rek. Čarobnost vode ni nič manjša kot čar gora. Navsezadnje dosežki niso vse, včasih se mora človek tudi malo razvajati!
Sicer pa nam je v Sloveniji tudi v najhujši vročini na voljo zelo čaroben svet, kjer ni nikoli topleje od kakih dvanajst stopinj in kjer zagotovo ne tvegate sončarice: več kot 9000 podzemskih jam! Kdaj ste nazadnje obiskali katero? Zakaj pa ne bi v poletni vročini raje pokukali v podzemlje, kot rinili na strme vrhé? Tudi če niste ravno jamar, bo lahko to najmanj tako nepozabno doživetje kot vzpon na kakšen vrh! In ne pozabimo, da imamo tudi nekaj rudnikov, ki so odprti za obiskovalce in urejeni tako, da pričarajo izredno zanimive rudarske zgodbe pa še ohladili se boste od poletne pripeke.
Za hribe bo pa napočil najboljši čas takrat, ko najhujša vročina malo popusti. Ko bo minila poletna pripeka, ko se bo soparica razblinila, ko bo obzorje spet jasno in razgledi čisti. Takrat pa, oh, takrat je vsekakor treba navsezgodaj vzeti nahrbtnik na rame, zavezati gojzarje in se pognati v objem pobočij in sten. Pa na čelado ne pozabite!
Marjeta Keršič Svetel