Primorske novice, 17.08.06 - Ambrož Sardoč: obiskane podobno kot lani
Primorske novice, četrtek, 17. avgusta 2006
AKTUALNO
PRIMORSKA > Primorske planinske koče so obiskane podobno kot lani, minule dni jo je zagodlo vreme - Manj domačih prenočitev
V primorske planinske
postojanke zaide vse več tujcev
V večini primorskih planinskih koč se je letošnje poletje ustavilo približno toliko hribolazcev kot lani. junija in julija so v visokogorju prevladovali tuji gostje, razmerje z domačimi naj bi se obrnilo ta mesec, a vsaj te dni vreme hribolazcem ni naklonjeno. V kočah tudi ugotavljajo, da je predvsem prenočitev domačih planincev vse manj.
V večini koč od južnega roba Krasa do Julijcev, kjer smo se pozanimali o letošnji sezoni, je bil obisk bolj ali manj podoben lanskemu, ponekod slabši, drugod boljši. Bolj deževen avgust, ko naj bi bil v Sloveniji vrhunec sezone planinarjenja, se je za upravljavce koč začel slabo, v juliju pa so v svoje knjige beležili predvsem tujce. Gostom so ponudbo zaračunavali po skoraj enakih cenah, kot jih sicer priporoča Planinska zveza Slovenije.
Slovenci imajo raje enodnevne ture
Oskrbnica najsevernejšega primorskega zavetišča pod Mangrtom
Vanda Cuder nam ni mogla postreči s primerjavo letošnjega in lanskega obiska, ker je lani v sezono poseglo muhasto vreme. Povedala pa je, da so junija in julija letos na Mangartskem sedlu prevladovali tuji gostje: "
To pa je običajno, saj Slovenci v gore raje zahajamo avgusta. Prenočitve so pri nas najpogostejše ob sobotah, a na splošno lahko rečem, da je vse manj takih, ki se odločajo za večdnevne izlete, in več onih. k i st odpravljajo na "hitre" vzpone na gore". Podobno, predvsem o do-
mačih prenočitvah, ugotavljajo v Pogačnikovem domu na Kriških podih, kjer pravijo, da se pri njih že lep čas čez noč ustavi vse več tujcev in vse manj Slovencev, ter v Zasavski koči na Prehodavcih. Obe koči sta izhodiščni za vzpone v pogorje Triglava s primorske strani. Julija sta bili občasno polno zasedeni, posebej manjša Zasavska, kjer ocenjujejo, da se je ustavilo za deset do 15 odstotkov več planincev kot julija lani.
"Že tri sezone je obisk približno enak in vsakokrat ga pogojuje manj ugodno vreme," pa pravi oskrbnik koče na Podih Simon Erželj. Nadaljuje, da so prejšnji mesec gostili predvsem nemško govoreče ljubitelje planin. Pri njih se je v deževnem avgustu obisk prepolovil. V Zasavski koči ocenjujejo, da je bil delež tujcev med julijskimi gosti kar 70-odstoten in da se je ta mesec število vseh gostov, ki se ustavijo v koči, zmanjšalo za petino.
Pri Krnskih jezerih tudi azijski gostje
Vseh razpoložljivih ležišč pa to poletje še ni zapolnila koča pri Krnskih Jezerih, kjer je julijska slika podob na. "
Večinoma tuji pohodniki iz vseh koncev Evropi, pa tudi iz daljnih dežel, kol je Japonska," pravi
Slavka Murovec, predsednica novogoriškega planinskega društva, ki skrbi za koče pri jezerih, na Krnu in v Lepeni. V dolini, nadaljuje Murovčeva, se je obisk v primerjavi z lani povečal, pri jezerih pa je približno na isti ravni. Opažajo trend zmanjšanja povpraševanja po prenočitvah, zadnje dni pa se tudi Krn ni ognil dežju. "
Upamo, da nam bo vreme v nadaljevanju sezone bolj naklonjeno, ko sicer pričakujemo več Slovencev, šolarje pa tudi tuje skupine," dodaja.
Zlasti za prenočevanje skupin v naštetih kočah je priporočljiva rezervacija, vendar imajo z njimi v zavetiščih tudi težave. Kot pojasnjuje Eržel, se marsikdaj zgodi, da se planinci, tudi skupine, najavijo lep čas pred obiskom gora, potem pa jih ni in pred tem ne poskrbijo, da bi se odjavili. Večina koč oziroma oskrbnikov je moč "priklicati" na prenosni telefon, z izjemo doma pri Krnskih jezerih, za katerega vse informacije nudijo na sedežu planinskega drušiva.
Brez posebnosti
Če se je po bovškem visokogorju julija zadrževalo veliko več tujih kol domačih hribolazcev, pa je to manj izrazito za nižje hribe v smeri proti morju. Kot na primer za Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti, kjer so povedali, da ni izstopal ne delež tujcev ne domačinov. Tudi ležišča Jelinčičevega doma so bila določene dni povsem zasedena, obisk, kot so nam povedali, pa se spreminja glede na vreme.
Na drugi strani Baške Grape, v Domu Andreja Žvana na Poreznu, pa pravijo, da je obiskanost podobna lanski in da nanjo niso prav veliko vplivali vroči ali deževni dnevi. Ker Porezen ni izhodišče do drugih vrhov, so tam prenočitve redke in zanje se odločajo izključno tujci. "Domači planinci gredo na Porezen le za nekaj ur," so povedali v koči, a dodali, da so slovenski planinci listi, ki bolj kot tujci povprašujejo po ponudbi pijače in jedače.
Na sorodnih legah kol Žvanov dom so tudi Vojkova koča na Nanosu, Koča Draga Karolina na Snežniku ter Tumova koča na Slavniku. Na vrh bistriškega Krasa, kot so povedali, se je to poletje povzpelo približno toliko planincev kot lani, skorajda izključno pa gre za domačine. Prenočitev praktično ni in isto velja za Vojkovo kočo, ki pa je letos slabše obiskana. To pripisujejo tudi lanskemu kislemu poletju, ki je ljubitelje hribolazništva najbrž "prepričalo", da se raje odločajo za lažje, krajše ture, kakršen je Nanos, medtem ko sla bila letošnja junij in julij vse prej kot muhasta. V teh dneh se na vrh planote ne povzpne praktično nihče, na morebitne skupine pa v Vojkovi koči računajo predvsem v pozni sezoni.
Sezona šele bo
Tedaj pa bo napočil vrhunec sezone za Slavnik, kjer oskrbnica koče
Angelca Ban večino gostov šele pričakuje: "
Za Slavnik, zlahka dosegljiv tudi z avtomobilom, je poletje vse prej kot prava sezona, ker je tudi tu prevroče. Več izletnikov, med njimi mnoge družine z otroki, nas obišče pozno poleti in jeseni ter spomladi in, zanimivo, pogosteje ob nedeljah kot pa ob sobotah. Že nekaj let pa opažamo porast gostov."
Med njimi, dodaja Banova, je zadnja leta vse več tujcev, podobno pa se je po vstopu v EU zgodilo tudi na Nanosu, kamor od časa do časa pridejo turisti precej raznolikih narodnosti.
Ambrož Sardoč
