Revija slovenska vojska - Marko Pišlar: Od 10. do 22. maja je na Bohinjski Beli, Karavankah in Soriški planini potekal dvotedenski tečaj bojevanja v gorskem svetu, ki se ga je ob strokovnem vodstvu inštruktorjev Gorske šole SV udeležilo 44 pripadnikov oboroženih sil Latvije, 11 pripadnikov nacionalne garde iz ameriške zvezne države Michigan ter sedem pripadnikov SV.
Latvijski in ameriški vojaki so usposabljanje v slovenskem visokogorju izkoristili tudi za priprave pred napotitvijo na mirovno misijo v Afganistan. Udeleženci tečaja so se seznanili z osnovno gorniško opremo, tehnikami in taktiko gibanja in bojevanja v gorskem svetu ter tehnikami premagovanja naravnih ovir. Kot je pojasnil vodja usposabljanja stotnik Marko Rupar iz Gorske šole SV, so takšni tečaji poleg seznanjanja z osnovami vojaškega gorništva in tehnikami ter taktiko bojevanja v gorskem svetu tudi odlična priložnost za medsebojno izmenjavo izkušenj in znanja tet krepitev odnosov med pripadniki tujih oboroženih sil.
Priložnost za preverjanje povezljivosti s tujimi vojskami
Gorska šola SV že več let pripravlja, organizira in izvaja usposabljanja iz vojaškega gorništva ter taktike bojevanja v gorskem svetu v poletnem in zimskem času za številne pripadnike tujih oboroženih sil na podlagi programov dvostranskih sodelovanj SV z oboroženimi silami tujih držav. Načelnik Gorske šole SV podpolkovnik Boštjan Blaznik je povedal: »Pri usposabljanju, ki ga v Gorski šoli izvajamo, se nam pogosto ponuja tudi priložnost, da preverimo našo stopnjo povezljivosti z metodami in tehnikami tujih oboroženih sil. Delo v večnacionalnem okolju je še toliko bolj kompleksno, ker poteka v zahtevnem gorskem svetu. Pri doseganju ciljev usposabljanja se po besedah podpolkovnika Blaznika najbolj osredotočijo na začetno usposobljenost enote in njene pričakovane naloge. Programe usposabljanja Gorske šole so toliko razvili, da jih lahko zelo učinkovito prilagodijo posebnim potrebam enot. Pri tovrstnih usposabljanjih tujih oboroženih sil zelo veliko pozornosti namenjajo tudi varnostnim zahtevam in analizi usposabljanja, saj je prav učenje iz izkušenj eno glavnih orodij za razvoj kakovosti.
Od osnov vojaškega gorništva do taktične vaje
Program tečaja, ki so ga prilagodili potrebam latvijske vojske, so v Gorski šoli razdelili v dva dela. V prvem delo so tečajniki prvi teden pridobili osnovno gorniško znanje, ki ga potrebujejo za preživetje in gibanje v gorskem svetu, nato pa so drugi teden pridobljeno znanje in veščine preizkusili še na taktični vaji. Vodja taktične vaje poročnik Bernard Polanec iz Gorske šole SV je poudaril, da tečajniki sicer imajo izkušnje iz taktike na manevrskem terenu, ne pa tudi iz taktike in tehnike premikanja ter bojevanja v gorskem svetu, zato je bil poudarek tečaja predvsem na orientaciji, uporabi posebne gorniške opreme ter sposobnostih preživetja v gorskem svetu glede na teren in vremenske razmere.
Prvi del tečaja je potekal v okolici Bohinjske Bele in Karavank, drugi del pa na Soriški planini. V prvem tednu so tečajniki spoznali osnove vojaškega gorništva in gorniške opreme, tehnike spuščanja po vrvi in izdelave prehoda čez naravne ovire s pomočjo vrvne ograje ter žičnice. Nato so odšli na dvodnevni pohod v Karavanke, kjer so tudi bivakirali na prostem. Drugi teden so začeli z izvedbo taktične vaje, v okviru katere so se najprej premaknili na Soriško planino, nato pa začeli priprave na taktično vajo. Po izdaji povelja, ki je vsebovalo tudi informacije o posebnostih terena, vremenskih razmerah in položaju ter stanju nasprotnikovih in lastnih sil, so sprejeli odločitev, na podlagi katere so izvedli taktično vajo. Kot je povedal poročnik Polanec, so enoto razdelili v dva voda, pri čemer je en vod izbral smer, ki je bila fizično bolj zahtevna, ob tem pa je moral izdelati še žičnico za prehod čez vodno oviro. Voda sta nadaljevala pot do patruljne baze in potem naprej izvidovala.
Ob koncu prvega dne taktične vaje so pripravili načrt napada na utrjeno točko, ki je bila opredeljena v povelju. Drugi dan so morali napasti utrjeno točko in zavarovati območje, poleg tega pa so se morali premaknili in vzpostaviti opazovalnico za naslednjo predvideno točko napada. Napad so izvedli tretji dan, pri čemer so napadli utrjen objekt na Soriški planini, pregledali in zavarovali širše območje in tako končali taktično vajo. Po izvedenih aktivnostih so opravili še krajšo analizo, nato pa naslednji dan v Vojašnici Bohinjska Bela še zaključno analizo, ki je pokazala, kje so največje pomanjkljivosti. Tečajniki so uporabljali svojo uniformo, obutev in opremo, razen posebne gorniške, ki so jo zadolžili v Gorski šoli SV, zato so lahko njeno uporabnost in ustreznost preizkusili v visokogorskih razmerah. Vodja usposabljanja stotnik Rupar je pojasnil, da so predvsem Latvijci imeli težave s čevlji, ki se niso izkazali kot najbolj primerni, prav tako je za vse tečajnike velik problem predstavljala pitna voda, saj je na prvi teren niso vzeli dovolj. Težav s poškodbami, razen tistih, ki so posledica starih poškodb, ni bilo.
Na tečaju več kot 50 tečajnikov iz Latvije, ZDA in Slovenije
Tečaja bojevanja v gorskem svetu se je udeležilo 44 pripadnikov
oboroženih sil Latvije, 11 pripadnikov nacionalne garde iz ameriške zvezne države Michigan in sedem pripadnikov Slovenske vojske, od tega pet iz izvidniškega voda 10. MOTB ter po eden iz enote za protokol in 132. gorskega bataljona. Latvijski in ameriški vojaki so usposabljanje v slovenskem visokogorju izkoristili tudi za priprave pred napotitvijo na mirovno misijo v Afganistan, kamor bodo julija oziroma decembra odšli za devet mesecev. Vodja skupine pripadnikov latvijskih oboroženih sil major Ilmars Lejinš je poudaril, da na tečaju sodelujeta skupini vojakov iz Latvije. V prvi so pripadniki, ki bodo v okviru operativnih skupin za mentorstvo in povezavo (Operational Mentoring Liasion Team – OMLT) odgovorni za urjenje, usposabljanje in mentorstvo enot afganistanske nacionalne vojske. V skupini bodo pripadniki oboroženih sil Latvije in ZDA. Druga skupina latvijskih vojakov bo v okviru skupine za opazovanje (Military Observation Team – MOT) v Afganistanu od decembra patruljirala po terenu, opazovala in zbirala informacije. Major Lejinš je tečaj bojevanja v Sloveniji ocenil kot zelo koristen, saj so gorniško znanje in veščine nujni, ker je Afganistan zelo gorata država, zato je dobro, da so pripadniki mirovnih sil dobro pripravljeni tudi na morebitno bojevanje v gorskem svetu.