Primorske novice: VIDIMO SE NA VRHU ► Bralce Re:kreacije vabimo na zmenke v gorah
To soboto, 26. julija, opoldne se vidimo na vrhu Velikega Snežnika, v koči Draga Karolina. S seboj prinesite ta izvod Primorskih novic. Žreb in znanje bosta delila majice Re:kreacije.
Poletni čas je nadvse primeren za obiskovanje planinskega sveta. V uredništvu Re:kreacije smo se odločili, da bralcem damo dodaten razlog za takšne izlete. Vabimo vas, da nam v nekaj prihodnjih vikendih delate družbo na vrhovih primorskih gora.
Začenjamo na jugu, naš prvi cilj je Snežnik (1796 metrov), na njegovem vrhu oziroma v koči Draga Karolina se vidimo to soboto ob 12.00. Seveda če ne bo nagajalo vreme; o tem se moramo prepričati pred odhodom na pot. Vremenoslovci za soboto sicer napovedujejo jasno nebo in veliko sonca.
Gora z zgodovino
Snežnik, najvišji vrh slovenskega nealpskega sveta, je s svojo višino skoraj 1800 metrov in dominantno lego na jugozahodu Slovenije že od nekdaj plenil zanimanje ljudi. Goro - ime ji je dal sneg s svojo belino daleč v pomladanski čas - so Rimljani imenovali Bela gora, Mons albius. Naši slovanski predniki so mu dali ime Snežnik, nemški gospodarji Schneeberg, Italijani pa Monte Nevoso.
Zgodovina Snežnika in mogočnih gozdov, ki ga obdajajo in ki predstavljajo največji strnjen gozdni kompleks v srednji Evropi, je dolga in tudi burna. Kot lahko preberemo v veliki monografiji z naslovom Knjiga o Snežniku, ki jo je leta 2000 izdalo bistriško planinsko društvo, uredil pa Vojko Čeligoj, je J. V. Valvasor, ki je goro obiskal v sredini 17. stoletja, navdušeno zapisal, da je Mons Schneeberg "pravi svederc v nebo" in da "z njenega vrha lahko pošiljaš vidne žarke daleč naokoli, celo v Turčijo". Valvazor je v bakrorez vrisal grad Snežnik v Loški dolini, nad grajskim poslopjem pa je upodobil tudi Snežnik, kar je prva znana likovna upodobitev 1796 metrov visokega očaka.
Pogled do Turčije
Pri Valvasorjevi omembi Turčije bi morebiti mislili, da je pretiraval, toda če vemo, da je v njegovem času Turčija segala z Bosno do meje s Hrvaško, potem se morebiti le ni toliko zmotil, saj se ob izjemno lepem vremenu odpre s Snežnika pogled daleč prod jugu in vzhodu. In ko smo pri pogledu ali razgledu, ne smemo zanemariti tudi severa in zahoda, saj seže s Snežnika pogled do polovice Slovenije, na Istro in proti beneškim lagunam, v mogočne Dolomite in Karnijske Alpe, da o Kvarnerskem zalivu ali Julijskih in Kamniških Alpah ne govorimo posebej. Da vidni žarki res segajo daleč naokoli, kot je zapisal Valvasor, so spoznali tudi Italijani, ki so si v tajnem londonskem sporazumu leta 1915 zagotovili ta del Slovenije s Snežnikom vred. Italijanski fašistični voditelj Benito Mussolini je ob neki razpravi v rimskem parlamentu vzkliknil: "Na Snežniku smo in tu tudi ostanemo!" Zaradi izjemne lege, ko daleč naokoli ni nobenega niti približno tako visokega hriba (Učka meri 400, Nanos 500, Slavnik 700 metrov manj), so Italijani zgradili tik pod vrhom Snežnika, kjer je danes planinska koča Draga Karolina, vojaško postojanko. Glede na dejstvo, da Čas med obema svetovnima vojnama še ni poznal radarja, so na "svedercu v nebo" vizualno spremljali premike jugoslovanskih kraljevih letal in informacije po telefonski zvezi javljali na Sviščake.
Na Sviščakih, ki so jih spremenili v Rifugio Gabriel d' Annunzio, so zgradili velik objekt, v katerem sta bila planinski dom in vojaška postojanka. Italijani so odšli, Monte Nevoso je spet postal Snežnik, Rifudžo, kot so Sviščake še dolgo po vojni imenovali domačini, pa je dobil današnje ime. Če na kratko skočimo še nazaj v zgodovino, zapišimo, da so prvo kočo na snežniškem pogorju zgradili v kraju Nove Krajšine (na višini 1494 metrov) na vzhodnem pobočju Snežnika Člani nemško-avstrijskega planinskega društva iz Trsta, z znamenitim Rudolfom Baumbachom, ki je Slovencem zapisal legendo o Zlatorogu. Na prvo kočo nas spominja le napis na kovinski plošči ob poti, ki pelje na Snežnik iz Mezališča, iz notranjske smeri.
Poti na vrh
Ko smo omenili eno od markiranih poti na Snežnik, po kateri običajno prihajajo prek Leskove doline obiskovalci iz.Loške.doline in Cerkniškega/zapišimo, daje proti vrhu speljanih in označenih kar nekaj planinskih poti. Osnovno izhodišče za obisk Snežnika so že omenjeni Sviščaki, počitniško naselje z več kot sto vikendi. Od Ilirske Bistrice so oddaljeni 19 kilometrov, od česar je prvih 12 kilometrov asfaltirane ceste. Iz Sviščakov se odpravi na Snežnik velika večina obiskovalcev, tako poleti kot tudi pozimi, saj cesto bolj ali manj redno plužijo.
Od Sviščakov do vrha je slabi dve uri zmerne hoje, če pa se obiskovalci odpeljejo više po snežniški cesti (najdlje do Kapitanove bajte), pa toliko manj. Druga označena, vendar mnogo manj obiskana pot proti vrhu pelje iz Grde drage, gozdne jase, oddaljene dva kilometra od Sviščakov v smeri proti Mašunu. Tudi ta pot, ki pelje prek Malega Snežnika (1694 metrov), je dolga slabi dve uri, je pa nekaj bolj strma od tiste s Sviščakov in predvsem zelo zanimiva.
Za tiste, ki sta jim dve uri hoda premalo, priporočamo izhodišče na Mašunu (1000 metrov) od koder vodi na Snežnik označena pot, dolga štiri ure. Zanimiva in zelo strma je tudi pot iz gozdne jase Grčovec pod južnim pobočjem Snežnika, do katerega bomo prišli s pomočjo geografskih kart.
TŠ, ML, VI
Poleg obvezne opreme vzemite s sabo ta izvod Primorskih novic (sreda, s prilogo Re:kreacija), ki vam utegne prinesti majico Re:kreacije. Ob izvodu časopisa boste za to potrebovali nekaj planinske razgledanosti in znanja oziroma sreče, če bo kandidatov za majice preveč. Reportažo o dogajanju vrh Snežnika bomo objavili prihodnjo sredo, ko bomo tudi napovedali nov planinski zmenek.
Za vzpon na Snežnik v poletnem času moramo vzeti: čevlje - lahki pohodni, z ustreznimi nogavicami; hlače - lahke, vsaj tričetrtinske ali dolge; majico -mikrovlakna, a tudi bombažna je dobra; pokrivalo prod soncu; sončna očala; manjši nahrbtnik, v katerem naj bodo srajca z dolgimi rokavi, rezervna majica, nepremočljiva vetrovka (proti vetru in dežju), tanjši pulover ali flis, pelerina prod dežju, tanjša kapa, če ne kaže na najboljše vreme ne bodo odveč niti rokavice, krema za sončenje in ustnice z visokim zaščitnim faktorjem, tudi repelent proti klopom ne bo odveč (za vsak primer), čutara ali ustrezna posoda s tekočino (najmanj en liter), nekaj malega hrane (lahke, sicer pa jo ponudijo tudi v koči), zložljive palice. Ne bo odveč rezervna obleka v avtu (v primeru, da vas ujame dež). Opozarjamo, da je Snežnik gora, na kateri se dogajajo hitre vremenske spremembe tudi poleti. Predvsem pa vzemite s seboj zvrhano mero dobre volje In veselja do življenja ter se naužijte čarobnih razgledov!