Dnevnik - Jurij Gorjanc: Spominu na velike ljudi našega vsakdana se je nedavno pridružil Franci Telcer, dolgoletni načelnik Gorske reševalne službe postaje Prevalje in član sekretariata komisije Gorske reševalne zveze Slovenije.
Pa vendar nista ti dve in še mnoge druge funkcije tisto, zaradi česar je bil priljubljen med vsemi, ki smo ga poznali.
Pogovor ob srečanju z njim je nanesel na tehnične in službene zadeve šele, ko je hote ali nehote ustvaril ozračje prijateljstva, ki ga je želel deliti z vsakim človekom odprtega duha. Zato se na tem mestu obujanja spomina izogibam natančnemu seznamu njegovih ustanoviteljskih zaslug - alpinistični odsek Prevalje, GRS Prevalje, priznanja, plakete, medalje, častni znaka republike in še in še. Saj bi lahko zaradi tega skrenil od namena Francija Telcerja prikazati vsakdanjega, preprostega, pa vendar velikega.
Veselje in ljubezen do gora je nosil v sebi že od otroških let. Posebno mesto v njegovem življenju je imela Uršlja gora ali preprosto Gora. Nikoli ni izdal, kolikokrat se je natančno povzpel nanjo, vemo pa, da večtisočkrat! A ta številka ga ni obremenjevala, čeprav je bil po poklicu računovodja. Bistvena mu je bila pot sama in ob tem misel na odnose med bližnjimi in drugimi, pa tudi njegova notranjost. Vsakdanja veselja in skrbi je ob vzponu spontano predelal, na Gori nekako daroval in se vračal spremenjen.
Kljub tem sposobnostim pa nikakor ni bil samotar. Soproga Mojca, enako svetla oseba, kot je bil Franci, preminula nekaj mesecev pred njim, ga je velikokrat spremljala v gore, predvsem pa na pohodu skozi vsakdanje življenje. Redko smo imeli priložnost videti toliko iskrene naklonjenosti in ljubezni med dvema človekoma kot med njima. Soproga Mojca mi je nekoč zaupala, da njun lep odnos temelji na iskrenosti, zvestobi od poroke dalje in praktični veri v Boga. Vse to sta imela prej za dar kot za sad njunih zaslug. Gorski reševalci smo v njunem domu zato začutili tisto domačnost, ki je počasi iz celotne postaje GRS Prevalje naredila skupnost reševalcev, ki si želijo zaupati in iskreno sodelovati, pa ne le ekipe posameznikov, ki znajo reševati v gorah. V glavnem je to zasluga načelnika Francija in naša obveza je skrbeti za to tudi v prihodnje.
Naj se poslovim od Francija z anekdoto iz njegovega življenja, ko je nekoč okaral planinko, ki mu je pripovedovala, kako je šla na Uršljo goro, a je bilo na vrhu megleno in ni imela nič od razgleda. "Saj si vendar videla Uršljo… In to pod svojimi nogami! Kaj pa še hočeš več, a nisi šla zato nanjo?"
Torej - videti bistvene stvari. Franci, hvala za opomine, vse dobre nasvete in želje in za čas, ki smo ga lahko preživeli skupaj.
GRS Koroške: Franci Telcer je bil rojen 10. 11. 1918 na Prevaljah. Oče, ki je bil delavec v Železarni, mu je umrl, ko je bil star eno leto. Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah, od tam je šel na klasično gimnazijo v Maribor. Po štirih letih šolanja se je zaradi bolezni in ekonomskih težav, ko ni bilo več denarja za šolanje, vrnil domov. Eno leto je pomagal pri delu doma. Nato se je zaposlil v Železarni in do leta 1940, ko je odšel k vojakom v Beograd, opravljal delo kurirja. Ves čas, do svoje upokojitve, je bil zaposlen v knjigovodstvu Železarne Ravne.
Po vojni 1945 se je vključil v delo PD Prevalje, kjer je dolga leta opravljal funkcijo podpredsednika. V tem času se je društvo lotilo obnove koče na Gori. Leta 1947 so na Prevaljah ustanovili alpinistični odsek, ki mu je načeloval Franci Telcer vse do leta 1970. Poleg alpinistične dejavnosti se je odsek izkazal tudi z mentorstvom mladim, organizacijo izletov in pri obnovi koče na Uršlji gori.
Bil je koordinator pohodov Združenja slovenskih železarn. Na pohodih, kjer je srečeval različne planince, je izkoristi priložnosti tudi za opozarjanje na varno hojo in na odnos do narave. Pomembno je bilo njegovo delo z mladino, zato je pogosto predaval na raznih mladinskih tečajih, v šolah v naravi in podobno. Njegov čut za odgovornost do GRS, PD, do družbe in človeka je bil izredno močan.
V GRS je pričel delati leta 1946, ko se je udeležil prvega tečaja gorske reševalne službe na Triglavu. Kmalu za tem se je oblikovala reševalna skupina na Prevaljah. Kot načelnik GRS Prevalje je izpopolnjeval organizacijo GRS, sledil razvoju te službe v svetu, skrbel za znanje članov, vnašal humane odnose med člane GRS in na koncu GRZS. Društvo GRS Koroške je po njegovi zaslugi dobro organizirano, odlično opremljeno z opremo in znanjem ter pripravljeno sprejeti vsako reševalno ali drugo nalogo v okviru GRZS.
Poleg funkcije v postaji/društvu GRS Prevalje, ki jo je opravljal doživljenjsko (62 let) je bil vrsto let član sekretariata Komisije za GRSS in nazadnje član UO GRZS.