Večer, Gore - Gabrijel Toplak: Planinski svet je v zimskih dneh po navadi prekrit s snežno odejo, zato se razmere za gibanje močno spremenijo.
Ko zapade prvi sneg, je za večino obiskovalcev višje ležečih območij pohodništva konec, saj v zimskem obdobju nanje preži več nevarnosti. Sneg jim namreč zelo otežuje hojo navzgor, "skrije" pot ali pa se vdre, ko si to najmanj želijo. Pogosti so tudi zdrsi zaradi snega in neprimerne obutve, zato strokovnjaki svetujejo, naj se pozimi v gore podamo le z derezami in nikoli z običajnimi planinskimi čevlji.
Razmere v gorah se spreminjajo
Zdenka Mihelič, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, opozarja, da je treba pozimi, in še preden se odpravimo v gore, vedeti več stvari. "Planinski svet je v tem času po navadi prekrit s snežno odejo, v teh razmerah pa se razmere za gibanje spremenijo. Po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih, na planem pa to ni mogoče. Že tanjša snežna plast jih na odprtem prekrije in zabriše pot, klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, pa so lahko prekriti tudi s plastjo ledu. Pripravljeni moramo biti na nizke temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, manjše število ljudi v gorah, nevarnost plazov in možnost zdrsa," poudarja Miheličeva.
Vse to moramo upoštevati ne samo na turi, ampak tudi pri izbiri cilja, pripravi in opremi. Razmere v gorah so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato je zaželeno vzeti s seboj tudi opremo, ki bi jo utegnili potrebovati. Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami spremljajmo in ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem območju, saj veter na grebenih ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo odtrgajo.
O opremi Miheličeva pove, da za zimske obiske gora potrebujemo vso opremo kot poleti. Pomembno je tudi, da še pred uporabo preverimo njeno stanje, saj nam oprema, ki je poleti nismo uporabljali (cepin, dereze, plazovna žolna, smuči ...), nič ne koristi oziroma je lahko nevarna, če je ne znamo uporabljati. Imeti moramo tudi dobre zimske pohodniške čevlje (lahko plastične ali turnosmučarske za turne smučarje), gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, zaščitno obleko pred vetrom, mrazom, mokroto, soncem, dobro termoizolativno obleko in dovolj rezervne obleke ter tople tekočine in hrane, saj so koče zaprte. Obvezni del tehnične opreme so cepin in dereze, saj se razmere spreminjajo tako z višino kot s časom. Ko so na nogah dereze, sodi v roke cepin, palice pa pospravimo v nahrbtnik. Pozabiti ne gre niti na tudi plazovni trojček (plazovna žolna, sonda in snežna lopata).
Ob nesreči ostanimo zbrani
In kako ukrepati, če se nam na poti zgodi nesreča? "S preudarnim ukrepanjem poskusimo čim bolj pomagati ponesrečencu in gorskim reševalcem. Ohranimo mirno kri in zbranost, zavarujmo ponesrečenca pred nadaljnjimi poškodbami, pred zdrsom, mrazom in drugimi zunanjimi vplivi (veter, padajoče kamenje, plaz ...) ter mu nudimo prvo pomoč. Z radijsko postajo ali mobilnim telefonom ali kako drugače obvestimo Center za obveščanje na brezplačni telefonski številki 112 ali najbližjo obveščevalno točko GRZ Slovenije. Obvestilo o nesreči mora vsebovati podatke, kdo je ponesrečenec in koliko je poškodovanih, kaj se je zgodilo, kje je bila nesreča, kdaj se je zgodila, kakšne so poškodbe, pa tudi kakšne so razmere na kraju nesreče in kdo obvešča o nesreči. Zavedati se moramo še, da je gorski svet čedalje bolj pokrit s signalom mobilne telefonije, zato imejmo s seboj mobilni telefon," odgovarja Miheličeva, ki obiskovalcem svetuje, da pozimi v gore nikoli ne zahajajo sami. Vključiti se je zaželeno v planinska društva in se v organiziranih skupinah odpraviti v gore pod vodstvom vodnika PZS. Sicer pa za tiste, ki se ne odločijo za voden pohod, velja pravilo, da naj se nikoli ne podajo na poti ali vrhove, če jih niso dodobra spoznali že v kopnih razmerah.
Po znanje k vodnikom PZS
O obisku gora pozimi smo se pogovarjali tudi s Francem Kadišem, načelnikom Komisije za usposabljanje in preventivo Planinske zveze Slovenije (PZS), ki poudarja, da se nesrečam lahko izognemo z uporabo ustrezne opreme, ki jo moramo biti tudi vešči uporabljati, medtem ko znanje o uporabi opreme lahko dobimo v planinskih društvih od vodnikov PZS, ki to znanje imajo in ga z veseljem prenašajo na druge.
"Ustrezna oblačila nas obvarujejo pred praskami in drugimi poškodbami, zato je priporočljiva uporaba oblačil z dolgimi rokavi. Gre predvsem za našo zaščito, tako pred poškodbami, kot poleti pred sončnimi žarki. Tudi izbira planinskega čevlja je pomembna, odvisna pa je od zahtevnosti ture. Tačas so planinski čevlji že prilagojeni določenim razmeram (letni, zimski) kot tudi različnim zahtevnostim ture (lažje ture, zelo zahtevne), v vsakem primeru pa je najpomembnejši dober podplat. Pri izbiri velikosti pa moramo predvsem paziti, da so tudi pri hoji navzdol prsti prosti in da ne nasedajo na čevelj," pojasnjuje Kadiš. Dodaja, da kapa in čelada nimata primerljivih lastnosti ter ju načeloma ne moremo primerjati. Kapa ima predvsem funkcijo, da zaščiti pred mrazom in vetrom, čelada pa pred padajočim kamenjem in pred udarci v skalo med hojo. Pri čeladi in tudi ostali tehnični opremi je treba biti pozoren, da ima ustrezne certifikate in da jo uporabljamo le za namene, katerim je namenjena, saj, tako Kadiš, kolesarska čelada, denimo, ni primerna za v gore in obratno.
Gabrijel Toplak